Primož Lavre

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Štajerski tednik za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Zamude, povezane s prenovo informacijskega sistema, za svojce pomenijo precejšnje finančno breme, še posebej v obdobju po smrti bližnjega, ko se soočajo tudi z visokimi stroški pogreba.

»Oče je umrl maja, potem pa smo več mesecev čakali na del pokojnine, ki nam pripada. Pogreb je bil drag in komaj smo vse uredili,« pripoveduje Jožica iz okolice Podlehnika. Trenutno je še vedno nerealiziranih kar 3.130 sklepov o dedovanju oz. izjav dedičev.

Kronika

Spremljamo: V primeru utopitve otroka se nihče ni izrekel za krivega

Zavod je v času od aprila do avgusta letos izplačila dedičem izvajal samo v primeru, ko so svojci izrazili socialno stisko. A mnogi za to možnost sploh niso vedeli.

Gre za konkretno težavo, ki svojce prizadene ravno v času, ko imajo že tako visoke stroške.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) je letos izvedel prehod na nov informacijski sistem za nakazovanje pokojnin, pri katerem so bili nekateri postopki omejeni. Na izplačilo zapadlega dela pokojnine po umrlem uživalcu še vedno čaka veliko ljudi, trenutno je še vedno nerealiziranih 3.130 sklepov o dedovanju oz. izjav dedičev.

Kronika

Pretepli mladoletnika

Na zavodu so potrdili, da so od aprila do avgusta izvajali izplačila dedičem samo v primeru, ko so svojci izrazili socialno stisko, od septembra naprej pa se vloge redno rešujejo.

Od aprila do septembra so prioritetno izplačali 1.118 nakazil vsem, ki so izrazili socialno stisko. V septembru je bilo realiziranih 2.109 nakazil dedičem. Za ta teden je pripravljenih 558 nakazil dedičem. Trenutno pa je še vedno nerealiziranih 3.130 sklepov o dedovanju oz. izjav dedičev. Skupnega zneska neizplačanih sredstev, ki pripadajo dedičem, na zavodu nimajo.

Kronika

Tri dekleta danes pred sodiščem zaradi smrti 6-letnika v Termah Ptuj

Določiti so morali prioritete

Izplačila dedičem so bila onemogočena oziroma otežena zaradi prenove informacijskega sistema nakazovanja pokojnin. »Izdelava celovite programske opreme je bila namreč izredno obsežna, migracija enormne količine podatkov v nov informacijski sistem zelo zahtevna, kar je terjalo temeljita in dolgotrajna testiranja, v katera so bili vključeni vsi razpoložljivi kadrovski viri s tega področja. Potrebnega je bilo tudi precej izobraževanja.V tem vmesnem času vseh zahtevkov (npr. odločb, vloge dedičev) ni bilo mogoče reševati, zato je prišlo v času prehoda do povečanja števila nerešenih zadev,« pojasnjujejo na ZPIZ-u in dodajajo, da so morali zaradi izredno povečanega obsega dela enostavno določiti prioritete.

Pri izplačilih zapadlih zneskov za nazaj so imeli prednost uživalci, ki jim je bila pravica do prejemkov priznana na novo. »Zavod se jasno zaveda zahtevnega socialnega položaja najbolj ranljivih skupin upravičencev. Nakazila dedičem niso imela najvišje prioritete, posledično jih je zavod začel ponovno redno reševati v začetku septembra.«

Redne pokojnine da, izplačila dedičem ne – zakaj?

Seveda pa se pojavlja vprašanje, zakaj je bilo mogoče redna izplačila pokojnin zagotoviti, medtem ko izplačila dedičem niso bila izvedena. Na zavodu odgovarjajo, da je razlog jasen: »Z omejeno kadrovsko zasedbo je ob izredno povečanem obsegu dela nujno, da se postavijo prioritete.«

Nov informacijski sistem na srečo že omogoča normalno izplačevanje dedičem in od začetka septembra se izplačila na podlagi zahtevkov redno izvajajo.

V primeru zamude je zavod na podlagi zahtev dedičev izplačal tudi zamudne obresti, doslej v 18 primerih.

Je bilo poseženo v pravice dedičev?

Na vprašanje, ali na zavodu ocenjujejo, da je zaradi zamude pri izplačilih dedičem poseženo v njihove pravice oziroma da je večmesečni zamik glede na namen teh sredstev sprejemljiv, so odgovorili: »Menimo, da trenutna zamuda ne pomeni posega v pravice dedičev, saj so vsa pripadajoča sredstva dedičem tudi izplačana; v primerih zamude in podaje zahtevka lahko tudi z zamudnimi obrestmi. Gre za izplačilo zgolj sorazmernega dela pripadajočega prejemka za mesec, v katerem je nastopila smrt uživalca. Zneski izplačil so sorazmerno nizki predvsem zato, ker se pripadajoča sredstva delijo med več dedičev. Posledično ne moremo trditi, da bi večina dedičev s tem zneskom lahko rešila svoj finančni položaj.«

Prav zaradi dolgotrajnosti zapuščinskih postopkov zavod omogoča, da se izplačilo pripadajočih sredstev izvede že pred izdajo sklepa o dedovanju, ob podpisu posebne izjave v primeru soglasja vseh dedičev. V tem primeru torej izvedejo izplačilo že pred izdajo sklepa o dedovanju. V povprečju ocenjujejo, da zapuščinski postopki trajajo okrog pol leta, večina dedičev pa zavodu zahtevo za izplačilo poda že prej.

Ministrstvo: Za najranljivejše je bilo poskrbljeno

Za komentar na časovni zamik ZPIZ-a pri izplačevanju nekaterih pravic smo prosili tudi Ministrstvo RS za gospodarstvo, delo in šport. Potrdili so, da so seznanjeni z zamudami. Po njihovem mnenju je možnost, ki jo je ponudil ZPIZ – da so v izjemnih primerih, ko so stranke izrazile socialno stisko, te primere obravnavali prednostno – zadostovala.

Na vprašanje, ali morda tudi ministrstvo načrtuje kakšen ukrep za ljudi, ki so se zaradi zamika izplačila znašli v finančni stiski, pa so odgovorili: »Ker je bilo po zagotovilih zavoda v času prenove informacijskega sistema, ki je sicer terjal nekoliko zaostankov, za najranljivejše upravičence ustrezno poskrbljeno in ker gre za izredno in enkratno situacijo, ki je posledica potrebne prenove informacijskih sistemov, MGDŠ ne načrtuje posebnih ukrepov.«

Kaj, če mi državi ne bi plačali računa ...

Tudi Varuh človekovih pravic je na ZPIZ naslovil konkretna vprašanja o tem, na kakšen način so poskrbeli, da zaostanki, ki so bili posledica tehničnih težav pri delovanju informacijskega sistema, niso bremenili strank.

»Mi smo se znašli po svoje. Dejansko je bila le sreča, da smo imeli nekaj malega prihrankov, da smo uredili vse potrebno za pogreb. Se mi pa zdi nesprejemljivo, da zaradi prenove nekega računalniškega sistema ZPIZ tako dolgo ni izplačeval nečesa, kar nam pripada. Oni sicer pravijo, da so nekatere zadeve obravnavali prioritetno, mi recimo tega, da je to vlogo za socialno ogroženost možno dati, sploh nismo vedeli. Sicer pa, če bi jo vsi upravičenci dali, jih spet ne bi mogli vseh obravnavati. Me pa res zanima, kaj bi se zgodilo, če mi državi tako dolgo ne bi plačali računa,« pa zaključuje naša sogovornica Jožica.