Še ena investicija z zamudo se vendarle bliža h koncu. Kolesarska steza na Rogozniški cesti, ki bi jo sicer po prvotnih planih morali namenu predati junija letos, je v zaključni fazi.

Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) je te dni končala asfaltiranje glavne ceste Ptuj–Slovenska Bistrica skozi kidričevski gozd. Celovita rekonstrukcija ceste z ureditvijo dveh počivališč, posodobitvijo štirih križišč in gradnjo enega novega (za obvoznico) bo stala 4,2 milijona evrov.

V občini Starše so letos pri prevzemnih zapisnikih po opravljenih delih gradbincev ugotovili kar nekaj pomanjkljivosti. Večina izvajalcev jih je v dogovorjenem roku tudi odpravila. V primeru obnove ceste v Zlatoličju pa so se zadeve zapletle.

Na slovenskih cestah se je zimska sezona uradno začela pred dvema tednoma, zdaj pa tudi vreme že kaže na sneg. Občine letos sicer upajo na milo zimo, saj so zaradi dražjega goriva in višjih stroškov posipnih materialov narasle tudi cene izvajanja zimske službe. Vse tri ormoške občine imajo za ta namen v tej sezoni skupno planiranih okoli 300.000 evrov.

Gradbena dela na Slovenskogoriški cesti so končno zaključena, a je še kar nekaj odsekov in križišč, ki jih bo treba urediti. Med drugim bodo urejali krožišče v smeri proti Podvincem, kjer so za potrebe gradnje že odkupili eno izmed nepremičnin.

Obnova glavne ceste skozi center Svetega Tomaža se približuje h koncu. Dela bi sicer po prvotnem planu morala biti že zaključena, a so jih zaradi dodatnih del podaljšali za mesec dni.

Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) te dni končuje obnovo štirih kilometrov glavne ceste mimo Kidričevega proti Slovenski Bistrici. Asfaltirati so začeli pred tednom dni, predvidoma bodo končali 20. novembra.

Prenova Slovenskogoriške ceste je trajala precej dlje, kot je bilo sprva predvideno. Rok za dokončanje del se je z junija prestavil za več mesecev, zdaj se gradnja končno zaključuje. Razlogov za zamude je več: neurejena lastniška razmerja, dogovori s solastniki parcel, po katerih teče pločnik, nestrinjanje okrog uvozov, podražitve v gradbeništvu, težave z iskanjem kadra, zamiki tudi pri drugih projektih ...

Da bi dijakom ormoške gimnazije občutno skrajšali čas potovanja ter se izognili nepotrebnim prestopanjem, so z oktobrom uvedli dodatne avtobusne linije.

Pri vulkanizerjih te dni vlada gneča. Lastniki jeklenih konjičkov pa morajo za menjavo in nakup zimskih pnevmatik seči globlje v žep, saj so poleg nekoliko višjih storitev precej narasle tudi cene gum, tudi do 20 odstotkov.

Povprečno se v Ljubljano oz. še dlje vsak dan napoti 50.000 voznikov in voznic. Kako obremenjena je ta avtocestna žila proti prestolnici oz. zahodnemu delu države, se kaže v vsakodnevnih zastojih in kolapsih ob morebitnih prometnih nesrečah, ki so na štajerki že postale del dnevne rutine. Mnogi zato zahtevajo gradnjo tretjega pasu, drugi večjo uporabo javnega prometa, entuziasti pa kličejo po decentralizaciji Slovenije.

Kot vozniki smo pogosto nestrpni do soudeležencev v prometu. Psihologi pravijo, da vožnja mnogim med nami služi kot poligon za sproščanje frustracij, da si takrat damo duška, hupamo, mahamo z rokami, se deremo, preklinjamo. Kdo je pa tebi dal izpit, ja seveda, baba za volanom, kaj je ata s klobukom, ne gre hitreje, so samo eni od stereotipnih komentarjev. Ste jih že uporabili?

Danes zjutraj okrog 9. ure sta na avtocesti v smeri iz Ptuja proti Mariboru trčili dve tovorni vozili.

Na območju Ptuja je v teku velik in obsežen projekt izgradnje kanalizacijskega omrežja. Mnogi krajani pričakujejo, da bodo sočasno dobili tudi novo ali prenovljeno (asfaltirano) cesto, a temu še zdaleč ni tako. Na marsikaterem odseku namreč po izgradnji kanalizacije ceste po umiku delovnih strojev ostajajo razkopane in uničene.

Regionalna cesta Poljčane–Majšperk, ki jo dnevno prevozi okrog 1.167 vseh vozil, od tega težkih vozil v povprečju 36 in 10 avtobusov, je v zadnjih 15 letih doživela več lepotnih popravkov, največja investicija je bila v kraju Pečke z ureditvijo krožišča. Projektov je na območju Makol še več, vendar za zdaj časovnica še ni znana.

Izgradnja pločnika Zgornji Leskovec naj bi se zamaknila po letu 2025, ker da direkcija za infrastrukturo septembra še ni prejela vseh podpisanih pogodb lastnikov. Tudi poslanka Suzana Lep Šimenko meni, da so za zamik investicije odgovorni domačini. »Pločnik bi že letos lahko gradili, če bi si ga ljudje želeli in podpisali pogodbe z direkcijo,« je zapisala. A kot pravijo, vsaka medalja ima dve plati.

Čeprav je zakonsko določeno, kakšna sme biti višina zelenja ob cestah, živa meja pogosto onemogoča ustrezno preglednost križišč. Na ta način se povečuje možnost prometnih nesreč. Težave nastajajo tako na zasebnih nepremičninah kot občinskih in državnih.

Forminčanom, ki so se postavili po robu občini Gorišnica oz. županu Jožefu Kokotu, je uspelo. Povezali so se v civilno iniciativo in od občine zahtevali, da ponovno vzpostavi promet za vsa motorna vozila na lokalni cesti ob kanalu (Formin–Gorišnica). Gre za bližnjico, ki jo bodo lahko že kmalu spet uporabljali za vožnjo otrok v vrtec, šolo, na treninge, pa tudi obisk zdravnika, cerkve, pošte …

Na pobudo svetnikov so bili občinski redarji v lanskem letu več prisotni na cestah, na katere se vključujejo delovni stroji in traktorji neposredno z obdelovalnih kmetijskih površin. Prav tako so povečali nadzor nad parkiranjem v okolici pokopališča in dogajanjem na rekreacijskih poteh, pri čemer so pozornost usmerili na sprehajalce s psi, zbiranje mladine ter vožnjo z mopedi in motorji.

Juršinski svetniki so na seji, ki je bila zadnja v tem mandatu, predebatirali marsikaj, tudi cestno problematiko in načrte. Med drugim so odprli vprašanje cestne koncesije, pri čemer je župan Alojz Kaučič povedal, da se osem občin s Cestnim podjetjem Ptuj (CPP) dogovarja o podaljšanju koncesijske pogodbe za obdobje petih let, do 15. novembra 2027.