Februarja se je začela prva faza gradnje kolesarskih poti po občini Sveta Trojica, ki poteka od Lenarta proti Zg. Porčiču, Zg. Verjanam in Oseku do sosednjega Cerkvenjaka.

Občinski redarji in inšpektorji Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju v jesenskih mesecih, ob spravilu poljščin, pogosteje nadzirajo očiščenost občinskih in državnih cest. Kot opozarjajo, morajo kmetje pred vključevanjem v promet očistiti kolesa traktorjev in drugo kmetijsko opremo. Za kršitev omenjene določbe je predpisana globa v višini 1.000 evrov za posameznika in 4.000 evrov za pravno osebo.

Brv za pešce in kolesarje čez Studenčnico, v Spolenakovi ulici, je postavljena. Urejajo jo v sklopu gradnje kolesarskih povezav. Namenu bo predana v kratkem.

Med občinami, ki sodelujejo v projektu Evropski teden mobilnosti, je tudi ptujska. V času od 16. do 22. septembra so izvedli številne aktivnosti, katerih namen je pozvati k spremembam potovalnih navad.

Pobudi, da se vozni red mestnega avtobusa prilagodi več kot 200 otrokom, ki se glasbeno izobražujejo v prostorih v Puhovi ulici, so na ptujski občini vendarle prisluhnili. Od ponedeljka naprej bo uvedeno novo postajališče, avtobus bo v popoldanskih urah v to smer vozil kar šestkrat.

Javni parkirni prostori na Ptuju bi morali biti vsaj 30 cm širši. V skladu s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi, ki velja od leta 2018, je minimalna predpisana širina parkirnih prostorov, ki so zarisani pravokotno ali poševno na cestišče, 2,5 metra. Standard glavnine ptujskih parkirišč je še vedno širina 2,2 metra, kar je neskladno s predpisano pravno podlago. Poleg tega so parkirna mesta dejansko, praktično preozka, saj je zelo težko izstopiti ali vstopiti v parkirano vozilo.

Ob glavnih cestah v regiji so že nekaj mesecev odprta gradbišča regionalnih kolesarskih povezav. Na Dravskem polju so nekatere krake asfaltirali, proti Slovenskim goricam in gorišniškemu koncu so izvedeni izkopi in utrjeni navozi, v Borovcih gradijo oporne zidove in nadomestne ograje.

Dve leti sta naokrog, odkar je DARS objavil javni razpis za izbiro izvajalca za gradnjo nove cestne povezave od Ormoža do Markovcev, nekoč odseka hitre ceste, ki bo (če bo) samo še glavna državna cesta.

V načrtu linij šolskega prevoza sta lani v Leskovcu zmanjkali dve liniji, in sicer Skorišnjak–Belavšek–Mala Varnica ter Velika Varnica–križišče Senekovič. Brez prevoza v šolo je lani ostalo 16 leskovških otrok, saj da izvajalec prevozov Arriva na teh linijah zaradi nevarnosti voženj ne more opravljati. V volilnem letu sta se liniji vzpostavili, prevoznik pa našel.

Na Darsu zatrjujejo, da se delom na avtocestah poskušajo izogniti v času največjih prometnih konic in v času povečanega turističnega prometa poleti, a nekatera dela so dolgotrajna in jih že z gradbenega vidika ni mogoče opravljati v prometno ugodnih terminih, kar seveda povzroča večje zastoje in jezo voznikov.

Nemalo uporabnikov Slovenskih železnic se pritožuje zaradi velikih zamud pri vožnjah; zlasti tisti, ki se z vlakom vozijo v službo. Po pričevanjih potnikov vlada na progi mimo Pragerskega, kjer poteka nadgradnja železniške infrastrukture, popolni kaos.

Številne panoge se srečujejo s pomanjkanjem kadra. Resne težave in izzive na tem področju imajo tudi prevozniki, ki zelo težko najdejo voznike tovornih vozil in avtobusne šoferje. V Sloveniji naj bi jih potrebovali celo več kot tisoč. Številna prevozna podjetja so klonila pod težo epidemije, rasti stroškov ... Tisti, ki so o(b)stali pa imajo toliko dela, da ga sploh ne zmorejo opraviti, kar terja prilagajanje uporabnikov. Dogaja se celo, da šole termine izletov in ekskurzij prilagajajo razpoložljivosti prevoznikov. Prevoze za maj in junij 2023 načrtujejo že zdaj. Cene storitev pa medtem rastejo.

Zaradi izvedbe kanalizacije na Štukih je Komunalno podjetje Ptuj zaprosilo za zaporo Pivkove in Zavčeve ulice v naselju Bratje Reš. Vlogo so jim odobrili, popolno zaporo bi lahko imeli do maja naslednje leto, kar pa je krajane vznemirilo. A terminski načrt, ki mu bodo skušali slediti, je veliko bolj optimističen. Do konca leta naj bi zaključili gradnjo večjega dela tega projekta.

Medobčinski redarji so lani na Destrniku nadzirali hitrost na točkah, ki so jih občani izpostavili kot nevarne.

Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) je leta 2016 ob glavnih državnih cestah začela nameščati modre odsevnike. Ti naj bi s cest odvračali divjad, da bi bilo povoženj čim manj. Pa so odsevniki dosegli namen? Na DRSI odgovarjajo pritrdilno. Število povožene divjadi se na letni ravni sicer spreminja, lanske številke pa so denimo med najvišjimi v minulem desetletnem obdobju.

Policisti so včeraj popoldan v občini Središče ob Dravi obravnavali prometno nesrečo, ki jo je zaradi neprilagojene hitrosti povzročil 54-letni voznik avtobusa. Ta je v ovinku zapeljal na nasprotno stran vozišča in čelno trčil v osebni avtomobil, ki ga je nasproti vozila 45-letna voznica.

Križišče Maistrove in Raičeve ulice pod ptujskim gradom že precej let kliče po ustreznejši ureditvi. Ker gre za stičišče dveh cest različnega ranga, ena je namreč občinska, druga pa državna, je za predvideno krožišče potrebno soglasje obojih.

Naselje Rabelčja vas je v zadnjih letih postalo izjemno poseljeno, primerne dovozne ceste pa še vedno ni. Prvi, zelo pomemben korak v tej smeri je zdaj vendarle narejen. Mestna občina Ptuj je namreč uspela dobiti lastninsko pravico na delu zemljišča, potrebnem za nadaljevanje gradnje dela dovozne ceste. Kdaj bo ta naložba izvedena, pa je odvisno od tega, koliko časa bo trajalo pridobivanje gradbenega dovoljenja in kdaj bo zagotovljen denar za gradnjo.

Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) je spomladi začela obnovo dotrajanega mostu čez reko Pesnico na glavni cesti med Dornavo in Polenšakom, pred križiščem za Žamence.

»Skoraj 20.800 učencev je v četrtek šolsko pot prehodilo prvič, zanje je to povsem nova izkušnja, zato morajo vsi udeleženci v prometu poskrbeti, da bodo na teh poteh varni – ne le danes, temveč vse dni v letu,« je poudaril direktor Agencije Republike Slovenije za varnost prometa (AVP) Jože Hribar.