V Mestni hiši v Ljubljani so v petek podelili Aškerčevo nagrado in priznanja za obdobje 2019–2020, ki jih Arhivsko društvo Slovenije namenja dosežkom na področju arhivistike in popularizacije arhivske dejavnosti. Aškerčevo nagrado za življenjsko delo na področju varovanja in ohranjanja slovenske arhivske dediščine ter njene popularizacije je prejela Ptujčanka Marija Hernja Masten, ki je 40 let delala v Zgodovinskem arhivu Ptuj, kjer se je kot arhivistka od leta 1971 do 2011 posvetila urejanju, sprejemanju in vsem drugim postopkom, ki se nanašajo na arhivsko gradivo, kot pomembnemu dejavniku za prepoznavnost naše preteklosti.

V času, ki ni najbolj naklonjen kulturi in kulturnim ustvarjalcem, je nastalo avtorsko delo, interaktivna predstava luči in teme Krik pod rdečo masko mlade Ptujčanke, režiserke Nike Šoštarič, ki se prepleta s poezijo Edgarja Allana Poea.

Javni sklad za kulturne dejavnosti je konec septembra proglasil najbolj kulturno šolo. Naziv Naj kulturne šole v kategoriji male šole in podružnične šole je prejela OŠ Središče ob Dravi. »Gre za visoko priznanje in potrditev dela na kulturnem področju, obenem pa pomeni veliko zavezo in spodbudo za nadaljnje delo,« je dejala ravnateljica Jasna Munda.

Kultura se ne da, tudi v razmerah covida-19 vabi na dogodke v galerijah, gledališču, muzeju in še vedno tudi na prostem. V Galeriji mesta Ptuja, kjer so odprli retrospektivno razstavo akademske slikarke Anke Krašna, so namesto otvoritvenega dogodka na dan odprtja razstave povabili na tri zaporedne vodene sprehode med razstavljenimi umetninami. Vodili sta jih slikarka Anka Krašna in kustosinja razstave dr. Marjeta Ciglenečki.

V Arsani bodo s koncerti razvajali tudi v letošnji jeseni oz. zimi. Zaradi velikega povpraševanja in ponudb posameznih umetnikov so se odločili, da jih bodo povabili k sodelovanju oz. koncertiranju v slavnostni dvorani ptujskega gradu.

V Sončnem parku je 18. septembra potekal multimedijski dogodek ptujskih umetnic: Maje Butolen Zorko, Tjaše Čuš in Sare Korošec. S svojimi umetniškimi deli so opozorile na pogosto prezrto ustvarjanje ženk, hkrati pa tudi spodbudile k večjemu oz. kakovostnejšemu sobivanju mesta, ljudi, kulture in narave.

Kantavtor in šansonjer Zoran Predin je tudi Ptujčanom predstavil svoj prvi roman z naslovom Mongolske pege.

V Salonu umetnosti so brez posebne otvoritvene slovesnosti odprli priložnostno razstavo slovenskega umetnika Janeza Mežana, ki je živel in ustvarjal po drugi svetovni vojni na Ptuju, kjer je do upokojitve poučeval risanje na ptujski gimnaziji. Gre za osem akvarelov in risb, ki sta jih muzeju podarila Mira Žuraj in Boris Černe.

Ljudska pesem in glasba sta tako močni, da jima tudi koronavirus ne more do živega. V Domu krajanov Budina-Brstje so septembra Ljudske pevke Jezero nazdravile svoji 16-letnici delovanja.

Baročni dvorec Dornava z vrtovi in parkom nedvomno sodi med enega najlepših in najdragocenejših kulturno-zgodovinskih spomenikov na Slovenskem. Edinstven je predvsem zaradi vrtne zasnove, nekateri strokovnjaki ga celo poimenujejo slovenski Versaj.

Avtor razstave Kovanec v fontani Tomaž Plavec o svojih delih, skulpturah iz lesa, keramike, železa in največji strasti, ljubezni do aluminija, na tej razstavi govori kot o preprosti zgodbi.

Svobodni slikar, dolgoletni organizator Ex-tempore Žetale, kolonije na Sestrškem jezeru, varuh jezera … Branko Gajšt je nedavno odprl vrata svoje galerije na domačem naslovu. »Občutek je bil in je božanski,« je zaupal slikar.

Pred domom krajanov Turnišče je potekal nedeljski koncert ob praznovanju 16-letnice delovanja skupine ljudskih pevcev DU Turnišče, ki jih po novem vodi Silva Kajtezovič, ki je tudi mentorica skupine. Po lanskem koncertu je skupino po 15 letih vodenja zapustila Ivanka Merc.

Razstava Koptske tkanine je rezultat sodelovanja Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož in Narodnega muzeja Slovenije, ki je zaradi svoje kompleksnosti povezala strokovnjake različnih področij. Gre za slikovite tkanine Koptov, krščanskega prebivalstva Egipta..

Dežurni krivec za torkovo obleganost ormoškega gradu, grajskega dvorišča in grajske pristave je bila Ljudska univerza Ormož, ki je drugo leto zapored pripravila dogodek pod naslovom Parada učenja na temo grajskega življenja, pri čemer so sodelovali vsi lokalni akterji, ki so kakorkoli povezani izobraževanjem.

Območna izpostava JSKD Ptuj bo samo še do ponedeljka, 14. septembra, sprejemala predloge za priznanja Sveta OI za področje ljubiteljske kulture za leto 2020.

Pretekli konec tedna je završki biser dobesedno zasijal v povsem novi vlogi. Na preurejenem vrtu so se zbrali mladi in mladi po srcu, da bi si skupaj ogledali film. Po Zavrču se je razlegal vonj po pokovki in vabil občane, da bi si dovolili začutiti romantično večerno vzdušje.

»Dogodki v živo, kakršnim smo bile priče v preteklih dneh ob še enem ptujskem festivalu, 24. Dnevih poezije in vina, ki ga korona ni pregnala na splet, so nekaj, kar nas vse bogati,« je poudaril umetniški vodja festivala Aleš Šteger.

Letošnja pomlad je bila s covid omejitvami zaznamovana tudi v Knjižnici Franca Ksavra Meška Ormož. Dobro utečena dolgoletna praksa dela z najmlajšimi je namreč zaradi sistemskega zaprtja knjižnic na ravni države povsem zastala. V zadnjih dneh šolskih počitnic pa se pravljični svet pridno vrača v otroški vsakdan.

Zaprta vrata knjižnic v času epidemije in omejitveni ukrepi v zvezi s covidom-19 so vplivali na obisk in izposojo knjig v slovenskih knjižnicah, pa tudi na vpis novih članov. Med epidemijo je namreč strmo padla izposoja fizičnih knjig, na drugi strani pa je poskočila izposoja e-knjig, tudi za 1000 odstotkov.