V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj so svetovni dan knjige in avtorskih pravic počastili z domoznanskim večerom, na katerem je sodelovala pisateljica in pesnica, avtorica knjige Prleška düša, Helena Srnec iz Središča ob Dravi. Z njo se je o Prlekiji in Prlekih pogovarjala Mira Petrovič, vodja domoznanskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj.

Kljub poplavi (relativno) poceni industrijskih proizvodov ustvarjalke ročnih del s svojo predanostjo in drugačnostjo zmeraj najdejo pot do strank, ki iščejo kakovost in cenijo unikatne izdelke. Med oblikovalkami, ki si svojo pot utirajo s svetlobno hitrostjo, je tudi Maja Harb. 20-letna Ptujčanka je modni svet navdušila s posebnimi torbicami. Zraven lepega dizajna njene izdelke odlikuje tudi skrb za okolje.

Čeprav je neuradno slišati informacije, da bi se država v prihodnje lotila obnove gradu Dornava, so na ministrstvu za kulturo s pojasnili izjemno skopi.

Ministrstvo za kulturo je obnovilo dobrih 1.800 m² gradu Borl. Gradbena dela so trajala približno leto dni, v obnovljenih prostorih bo v prihodnje naravoslovna zbirka, ki jo bo upravljal Prirodoslovni muzej Slovenije.

V projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo se je v sedmi sezoni vrnila tudi OŠ Hajdina, s podporo občine Hajdina. Sestavili so lep in zanimiv preplet slovenskih zabavnih pesmi, malo starejših in novejših, takšnih, ki jim je mogoče prisluhniti vsakodnevno v radijskih programih, na različnih platformah in tudi sicer. Še vedno pa je tako, da se mladi pevski talenti najpogosteje odločajo za pesmi Nine Pušlar, Klare Jazbec in Alyje.

Oder projekta otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je iz sezone v sezoni večji. V sedmi sezoni se je razširil že v skoraj vse slovenske regije, tudi na obalo. Med tistimi šolami, ki so se na novo vključile, je tudi OŠ Tabor I Maribor. Gre za tretjo največjo mariborsko osnovno šolo, ki jo obiskuje okrog 600 učencev.

Za mlade pevce, ki prihajajo iz občine Cirkulane in obiskujejo matično OŠ Cirkulane-Zavrč, lahko rečemo, da so že stari znanci projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Pohvalijo pa se lahko že tudi z zmago v tem projektu.

Likovne umetnine, ki v tem spomladanskem času krasijo belo dvorano Grajske pristave v Ormožu, prinašajo raznolika in močna sporočila, kot je mladost prežeta z močnimi in vihravimi občutki sreče, upanja, obupa in naposled kritike. S svojimi deli pa so ormoški osnovnošolci in srednješolci družbi nastavili ogledalo.

V tem dnevu so se na odru pevskih talentov projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo predstavili učenci OŠ Mladika in OŠ Breg. Nastopilo je deset pevk, med njimi pevski duet, in en pevec, ki so tako kot vedno razveselili s petjem slovenskih pesmi. Pesem iz njihovih ust še posebej lepo zveni.

Vizualni umetnik Dušan Kirbiš, ki so ga Ptujčani na nek način posvojili, saj je osnovno šolo in gimnazijo končal na Ptuju, se je odzval povabilu Galerije mesta Ptuj, da bi se v njej predstavil s pregledno razstavo svojega štiridesetletnega ustvarjanja. Četudi je galerija lepa in velika, je bistveno premajhna za solidno, kronološko predstavitev skozi vsa obdobja umetnikove ustvarjalnosti.

Člani kreativnih delavnic Kulturnega društva (KD) Lovrenc na Dravskem polju so znova ustvarjali.

S kvačkanjem grbov vseh slovenskih občin se 211 kvačkaric in en kvačkar pod vodstvom Jadranke Smiljić, ki je zasnovala ta projekt, želijo vpisati v Guinnessovo knjigo rekordov. Priprave so v polnem teku. Do sedaj so se predstavljali predvsem ustvarjalci iz drugih področij ustvarjanja, kvačkanje pa je bilo bolj intimna dejavnost, ki so jo ženske počele doma in so bile med delom tiho, njihovi dragi pa zato srečni, se rade pošalijo. S pomočjo tega projekta pa bodo zagotovo stopile v ospredje tudi kvačkarice ter pokazale, da kvačkanje ni samo domena starejših, temveč tudi mlajših.

Ptujski oder pevskih talentov v 7. sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki ga družba Radio-Tednik Ptuj izvaja v sodelovanju z osnovnimi šolami in občinami, so v prvem delu sestavili pevci iz OŠ Ljudski vrt, podružnice Grajena in OŠ Olge Meglič. V studiu Radia Ptuj so se predstavili z izbranimi pesmimi, ki jim tonsko in glasovno najbolj ustrezajo. Blizu pa so jim tudi po sporočilnosti.

S tem, ko se je ministrstvo za kulturo postavilo na stališče, da širša meja vplivnega območja kulturnega spomenika ptujski grad ni natančno določena, so se odprla številna vprašanja. Po tej razlagi je namreč možno sklepati, da ima Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) pristojnosti le znotraj 300-metrskega pasu okrog gradu (spomenika), medtem ko širši prostor ni definiran. So torej številne investicije – nekatere celo neizvedene zaradi strogih pogojev zavoda kot je npr. postavitev reflektorjev na mestnem stadionu – ustavljene brez zakonske podlage in ali je ZVKDS večkrat prekoračil svoja pooblastila?

'Ona je poet' je naslov pesniške zbirke, ki vabi v svet odraščajočega dekleta. Direktno, igrivo, romantično in z občutkom literarna ustvarjalka Ana Zemljič bralca popelje v svoje misli, strahove in strasti. S prikrojenimi verzi se razkriva, spoznava samo sebe in naposled osvaja bralca.

V Miheličevi galeriji na Ptuju so 18. marca odprli razstavo Čas med vinom, umetnostjo in družabnostjo Kogledarji Kogl 2007–2021, ki bo na ogled do 18. aprila. Obiskovalcem jo je predstavila kustodinja galeristka Stanka Gačnik. Gre za posebno razstavo z vrhunskimi umetniki na eni strani in na drugi strani za paleto oblikovalcev, ki so oblikovali prav za posestvo Kogl na različno tematiko. Prvič pa se je tudi zgodilo, da so koledarji predstavljeni zunaj njihovega primarnega okolja.

Zgodba pupike, ki je stara 100 let, se začne v Ormožu, ko jo je prejelo majhno dekletce. Opazovala je odraščanje dekletca v dekle, žensko, mater in babico in jo spremljala na vsakem koraku. Njeno zgodbo sta predstavili sestri Marija in Ina Lah, ki sta odraščali pod njenim budnim očesom.

Letošnje povabilo za sodelovanje v Bralno značko za odrasle (BZO) 2021 je spletno. Covid-19 še vedno meša štrene na vseh področjih družbenega življenja in dela. Informacijska tehnologija pa je tista, ki tudi v teh razmerah ponuja kakovostne rešitve in ljudem omogoča, da niso prikrajšani za kulturno življenje. Knjigoljubci bodo tudi v letošnji Bralni znački za odrasle lahko literarno potovali, od knjige do knjige pa jih bo letos nosil veter.

Ob koncu razstave Iz srca rojena umetnost vizualnega umetnika Arjana Pregla v Galeriji mesta Ptuj so predstavili še katalog o umetniku z naslovom Arjan Pregl Na platnu. Na tiskovni konferenci so sodelovali: Dušan Fišer, vodja Galerije mesta Ptuj, Maja Antončič, kustosinja Likovnega salona Centra sodobnih umetnosti Celje, in umetnik Arjan Pregl. Rdeča nit je otroško slikarstvo, ki ga na različne načine transformira, oblikuje in nato vrne v svoj umetniški kredo, je povedal Dušan Fišer.

Kulturno udejstvovanje ima v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah dolgo tradicijo, saj je v začetku leta 2021 praznovalo 130-letnico obstoja. Najprej kot bralno društvo, ki se je nato razvilo v kulturno-umetniško društvo. Od leta 1970 je v prostorih večnamenske dvorane tudi društvena knjižnica z okrog 6.000 enotami gradiva, za katere pa tam že dolgo ni več dovolj prostora.