Osnovna šola Velika Nedelja je ob 200-letnici šolstva v Podgorcih izdala jubilejni zbornik.

Stari prijatelji iz Kicarja, sekcija KD Rogoznica, ki se že 18 let pod vodstvom neumornega Janka Kocmuta trudijo ohranjati ljudske pesmi in glasbo, so 15. novembra povabili na že 16. tradicionalno srečanje ljudskih pevcev in godcev Kicar poje in igra 2019, ki je bilo v gasilskem domu v Kicarju.

»Laži uničujejo življenja in samopodobo« Strpnost je spoštovanje, je sprejemanje raznolikosti naših oblik izražanja in načinov biti človek. A ker strpnost ni nekaj samoumevnega, so se o tej pomembni vrlini, ki je žal mnogi ne premorejo, pogovarjali tudi na ptujski biotehniški šoli v okviru delavnic Izobraževalnega centra Eksena.

Pikina bralna značka je projekt, ki so ga v šolskem letu 2011/2012 začeli izvajati v Knjižnici Velenje. K sodelovanju so naslednje leto povabili tudi ormoško knjižnico, ki se je vabilu z veseljem odzvala.

V leposlovni dvorani Knjižnice Ivana Potrča Ptuj so oktobra gostili slovenska avtorja, domačina Miha Remca in Aleksandro Jelušič, ki sta tako ali drugače povezana s Ptujem in njegovimi ljudmi. To dokazujeta tudi s svojim literarnim ustvarjanjem, je v uvodni besedi večera povedala Mira Petrovič, vodja domoznanskega oddelka ptujske knjižnice.

V Narodnem domu na Ptuju je 7. novembra potekala sklepna slovesnost letošnjega XV. Mihčevega festivala v organizaciji Zveze kulturnih društev Ptuj, ki jo vodi Nataša Petrovič, tudi vodja Mihčevega festivala.

Aleksandra Kumra je že od nekdaj zanimala zgodovina. To ga je tudi privedlo do tega, da je pred 15 leti začel zbirati stare razglednice Ptuja. Kmalu je ljubiteljsko zbiranje preraslo v načrtno zbiranje, ki ga še danes spremlja tudi raziskovanje. Njegova zbirka obsega že okrog 1000 razglednic, ki jih skrbno hrani primerno zaščitene.

V prostorih ormoške grajske pristave so na ogled lutke, maske in plakati vsestranske umetnice Eke Vogelnik, ki je znana po otroških televizijskih uspešnicah Bisergorain Pozabljene knjige naših babic ter lutkovnih predstavah Mojca Pokrajculja, Kdo je napravil Vidku srajčico, Povodni mož …

Letošnji Dnevi evropske kulturne dediščine so bili že 29. in so hkrati potekali v okviru 7. tedna kulturne dediščine. Letos so prireditve potekale od 28. septembra do 12. oktobra, njihov koordinator v Sloveniji pa je Zavod za varovanje kulturne dediščine. Slovenija je ena od 50 evropskih držav podpisnic Evropske kulturne konvencije. V Evropi se v okviru teh dnevov zvrsti okrog 80.000 dogodkov, ki jih obišče blizu 30 milijonov ljudi.

Ob 20-letnici delovanja Zgodovinskega društva Ormož je luč sveta ugledala že 16. številka strokovne publikacije Zgodovinski zapisi.

V gostišču Čelan v Slovenji vasi je 22. oktobra potekalo nevsakdanje srečanje ljudskih pevcev in godcev. To ni bil klasični oder, na katerem nastopajo med letom, temveč oder pevskih prijateljev, ki se srečujejo tudi sicer, ne da bi čakali na aplavz občinstva.

V Narodnem domu na Ptuju je bil 24. oktobra praznični koncert, s katerim so pevke Ptujske upokojenke DPD Svoboda Ptuj praznovale 25 let svojega delovanja.

God sv. Martina bodo tudi letos obeležili v Markovcih. Pripravljajo že tradicionalno Martinovanje, ki je vsem ljudem dobre volje, žlahtne kapljice in martinovih dobrot že dobro poznano.

Tudi v Kidričevem bo na martinovo soboto, 9. novembra, veselo. Martinovanje z bogatim kulturnim programom bodo, tako kot že nekaj minulih let, pripravili na tržnici.

S krajšo prireditvijo sredi oktobra so na ploščadi Kulturno-poslovnega centra (KPC) v Majšperku tudi uradno obeležili postavitev skulpture domačega umetnika Franca Černelca. Nadel ji je ime Branik upanja.

V zgornjem prostoru Miheličeve galerije, kjer sezono nadaljujejo z ženskimi predstavnicami sodobne slovenske likovne umetnosti, je na ogled razstava likovne umetnice Teje Tegelj pod naslovom Iz telesa.

Na OŠ Hajdina so minuli teden obeležili dan šole. Letošnjo proslavo so posvetili visokemu jubileju, 60 letnici izdajanja šolskega glasila. Prvič je bilo bralcem predstavljeno leta 1959. Od takrat naprej vsako leto izdajo nekaj izvodov v pisni obliki, zadnja leta pa tudi na šolski spletni strani.

Haloški aforist Milan Fridauer Fredi stresa šale kot za šalo. Na predstavitvi desete knjige aforizmov v domačih Cirkulanah je goste pozdravil takole: „Dobrodošli na literarnem večeru. A ne pričakovati litra na osebo. Kakšen deci za vsakega pa bo že ...“

Ana Ekart in Ivan Jarnec sta v preteklih letih dosegala lepe uspehe na plesnih tekmovanjih po vsem svetu. A se je Jarnec v premoru odločil, da zaključi svojo plesno kariero …

Ormoški grad je bil minuli konec tedna prizorišče prvega Grossmannovega festivala fantastike in stripa, na katerih so številni obiskovalci lahko pobliže spoznali svet fantastike in stripa ter nekatere izmed vidnejših ustvarjalcev.