Anica Štuhec, ki izvira iz Lahoncev iz občine Sveti Tomaž, že dolga leta pa živi v Mariboru, je kljub svojim letom mladostna, bistrih misli in polna energije. Najbrž vse pove, da je pri 80. rojstnem dnevu izdala svojo prvo pesniško zbirko, v katero je, kot pravi, zapisala vse, kar ji je narekovalo srce.

Letošnja Območna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Napev - Odsev OI JSKD Ptuj je potekala v Skorbi in Prvencih-Strelcih. Svojo ustvarjalnost so predstavile vokalne, instrumentalne in vokalno-instrumentalne zasedbe na območju delovanja OI JSKD Ptuj, ki se trudijo izboljšati kakovost svojega kulturnega udejstvovanja ter hkrati skrbijo za razvoj ljubiteljskega poustvarjanja glasbenega izročila. Skupaj se je predstavilo več kot 30 skupin.

Občinski svet pa je na zadnji seji odločal o letnem programu kulture in športa. Višina rezerviranih sredstev za obe področji je ostala enaka, kot je bila v preteklih letih.

»Predstavljati knjigo Kurent na Ptuju je velika čast in odgovornost, hkrati pa neizmerno veselje,« je povedala njena urednica Milena Pivec v imenu Založbe Pivec, izdajateljice knjige. V nabito polnem razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, kjer je bilo 18. februarja okrog 200 ljudi, je pozdravila Prešernovega nagrajenca za življenjsko delo Stojana Kerblerja, čigar fotografije krasijo novo knjigo o kurentu, in Liljano Klemenčič, avtorico, pisateljico, pripovedovalko zgodb, pravljičarko, ki že dolga leta slika z besedami in živi v zgodbah.

Pred dnevi so se na ormoški osnovni šoli razveselili dolgo pričakovane prenovljene šolske knjižnice.

V Zlatem kotičku v Super mestu na Ptuju se predstavljajo likovni ustvarjalci, udeleženci sedme Likovne kolonije Malek 2019, ki je potekala v organizaciji Likovno kulturnega društva Ormož in OI JSKD Ormož.

Tomaževski ljubiteljski igralci so minulo nedeljo, kljub že šesti ponovitvi veseloigre Trije vaški svetniki, navdušili občinstvo. Gledalci so uživali v veseli, simpatični, poldrugo uro dolgi veseloigri, ki je s hudomušnimi zapleti, humorjem in domačim narečjem, povzročala salve smeha.

V Cirkovcah vsako leto na fašenk vabijo z besedami: Ludi pujte hco, lušno bo. In tako je tudi bilo. Luštno.

V Qlandii je na ogled razstava o Kurentovanju v arhivskih virih, iz različnih arhivskih zbirk, na katero je povabila Zveza društev kurentov v sodelovanju z Zgodovinskim arhivom Ptuj. Temelji na osnovi razstave Zgodovinskega arhiva Ptuj iz leta 2011, na kateri so zgodovino ptujske pustne prireditve prav tako predstavili pod naslovom Ko zavlada Ptuju kurent.

Likovni kritik Milan Pirker je te dni ostro skritziral zadnjo skulpturo v aleji ormoških pomembnih mož, ki upodablja svetovno priznanega prleškega vinarja Stanka Čurina, češ da gre za vajeniški izdelek oz. »kiparsko skrpucalo«. Kot je še razkril Pirker, obstaja še en kip Čurina, ki ga je že pred tem ustvaril akademski kipar Viktor Gojkovič, a ga niso postavili v spominski park …

Štefan Čelan je knjigo o kurentu z naslovom Kurent – korant, ali veš kdo si? napisal na podlagi rezultatov dolgoletnega raziskovanja. Največja težava pri pisanju knjige je bila, kako na eni strani prepričati preprostega človeka, napisati poljudno knjigo, da jo bo razumel vsak, ki jo bo vzel v roko, na drugi strani pa biti dovolj strokoven, da ti stroka ne bo očitala, da si sanjač, da razpravljaš brez argumentov in strokovne podlage.

V Galeriji Magistrat so 14. februarja razglasili prejemnike nagrad in priznanj 12. mednarodne likovne nagrade Ptuj Karneval 2020, ki jo je organiziralo KUD Art Stays s pomočjo MO Ptuj, Javnega zavoda za turizem Ptuj in partnerjev Kurentovanja.

Ohranjanje kulturne dediščine, značilne za podeželje v lokalni skupnosti, prikaz in prenašanje šeg, navad ter običajev na mlajše rodove so med drugim aktivnosti našega društva – KD Lovrenc na Dravskem polju.

V Galeriji mesta Ptuja so se preteklo soboto številni Ptujčani družili s Stojanom Kerblerjem, mojstrom fotografije, letošnjim prejemnikom Prešernove nagrade za življenjsko delo.

Škarje in šivanke so v teh mesecih obvezni pripomočki v Vrtcu Ptuj, ki se pripravlja na jubilejno kurentovanje in na jubilejno 10. otroško povorko, ki bo tradicionalno dan pred pustnim torkom.

V hotelu Mitra so 15. februarja odprli likovno razstavo ptujske slikarke Anamarije Toš z naslovom Kurent iz sonca. To je že umetničina štirinajsta razstava. Obiskovalca tokrat vabi k uživanju e(ste)tike božanskega lika, ki se poslavlja od zime in v deželo kliče pomlad.

Šestdeseti jubilej Kurentovanja na Ptuju spremlja več priložnostnih razstav. Med njimi je tudi pregledna razstava 60 let Kurentovanja na Ptuju, ki je na ogled v Salonu umetnosti.

Biti kurent za številne pomeni izjemno poslanstvo odganjanja zime in zla, obenem pa pomemben prispevek k ohranjanju tradicije in kulture. Oblečeni v ovčjo kožo, z zvonci okrog pasu, masko na glavi, gamašah na nogah in ježevkah v rokah kurenti predstavljajo edinstven in neponovljiv pustni lik s ptujskega. Vse jih druži velika mera entuzijazma, ki ga pogosto prenašajo iz roda v rod. V enem izmed ptujskih društev sta združena najstarejši kurent, ki je star 82 let, in najmlajši, star šele 10 mesecev.

Pred vrati so enotedenske počitnice, mnogi starši pa v dilemi, kako naj ta prosti čas popestrijo svojim otrokom. Kar nekaj povsem brezplačnih in zanimivih vsebin za otroke in mlade tudi tokrat ponujajo v ormoškem Grajskem centru za družine in Mladinskem centru.

(Opravičljiv) razlog za izostanke v šolskih klopeh v teh dneh niso le bolezni, temveč tudi pustne obveznosti, vsaj tako so dejali zbrani koranti pred Šolskim centrom na Ptuju.