Arhiv Štajerskega Tednika

„Namenjene niso samo pridobivanju novih članov v skupino, ampak tudi tistim, ki že plešejo v skupini. Starejši se po navadi teh delavnic udeležijo zato, da vodijo te nove člane, da pomagajo pri delu. Letos sva z Nino Godec Meško zelo presenečeni, koliko otrok se je udeležilo delavnice. Skupaj jih je prišlo 19, od tega je bilo šest starih članov, preostali so bili novi. Najmlajša udeleženka je bila stara tri leta. Poudarek na delavnici je na igri, ki vodi do osnovnih ritmičnih vzorcev, kot so ploskanje, udarjanje z nogo. Izdelali so tudi ropotuljice, s katerimi so udarjali ritem. Iz osnovnih korakov smo prešli na ploskanje, na ljudski ples. Vsako leto se naučimo dva osnovna plesa, to sta zibenšrit in rašplja, ki sta otrokom že poznana iz vrtca ali osnovne šole. Pri zibenštritu smo se tudi naučili pesmico Kužek nima repa več. Vključujemo tudi stare igre, kot so ristanc, kdo se boji črnega moža, gnilo jajce, ali je kaj trden most. Učili smo se tudi izštevanke. Skozi igro se otroci naučijo tudi dela v skupini. Predvsem pa je pomembno, da v tem, kar jim podajamo na delavnici, uživajo, da se zabavajo,“ je progam folklorne delavnice povzela Lidija Kolarič. Mentoricama se je pridružila tudi Tanja Kolmančič, ki se je v otroško folklorno skupino vključila v 2. razredu in sedaj kot dijakinja pleše že v odrasli folklorni skupini. Tudi sicer je otroška folklorna skupina baza za odraslo, kjer pa prihaja do pomanjkanja predvsem moških plesalcev. Pa tudi v otroških folklornih skupinah prevladujejo dekleta.

Preberite več v Štajerskem Tedniku