Švedska zgodba Ive Klemenčič: „Kot bi jo nekdo božal po ušesih ...“
Iva Klemenčič je po osnovni izobrazbi univ. dipl. novinarka in univ. dipl. nemcistka. Če pa jo vprašate, kdo je, kaj dela danes, pa najprej pove, da od leta 2010 poučuje švedščino na Filozofski fakulteti v Ljubljani, na večernih tečajih, ker študija švedščine v Sloveniji še žal ni. Švedski jezik je Iva študirala pod okriljem posebnega lektorata, dobila je štipendijo Švedskega inštituta za poletni tečaj in takrat tudi prvič obiskala Švedsko.
Ko je letalo pristalo, je zajokala, saj ni mogla verjeti, da je končno v državi, ki jo je vedno tako občudovala. Hkrati pa je občutila strah, saj je vedno zelo idealizirala vse, kar je bilo povezano s Švedsko. Strah jo je bilo, da Švedska ne bo to, kar je vedno upala in pričakovala. Najboljše pri tem pa je bilo, da je bila še več, kot je upala in pričakovala. Navdušilo jo je prav vse, od ljudi, za katere je sicer slišati, da so hladni, nedostopni, nekomunikativni. Prav nasprotno, pove, Švedi so topli, prisrčni ljudje, ki so vedno pripravljeni pomagati. Če je le mogoče, večkrat potuje na Švedsko. Zadnji dve leti zaradi koronavirusa ni potovala. Redno pa se udeležuje konferenc za profesorje švedščine, ki jih organizira Švedski inštitut. Enkrat na leto se v Stockholmu zbere okrog 50 profesorjev švedščine s celega sveta in Iva vsakič, ko se vrne iz Švedske, prinese za kovček razne švedske literature.
Začelo se je s Piko Nogavičko
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
