V Salonu umetnosti je na ogled raztava Skrita mestna dvorišča. Razvoj srednjeveškega Ptuja. Arheološke raziskave na Stari steklarski na Ptuju.
Tudi iz Miklavža pri Ormožu, natančneje iz Zasavcev, prihaja zgodba vaščanke Klavdije Topolinjak, ki se je pridružila izjemnemu projektu Slovenija kvačka. V več kot 120 urah dela, 1,2 kg porabljene volne in precej vloženega truda je začetnica skvačkala precej zahteven ormoški občinski grb.
„Sem enaindvajsetletna Ptujčanka, željna novega znanja, izkušenj in priložnosti, študentka tretjega letnika Pravne fakultete v Mariboru. Razmišljam tudi o magistrskem študiju, morda v smeri menedžmenta, “ je povedala Blažka Hojak Šalamun.
V počastitev slovenskega kulturnega praznika so v Knjižnici Ivana Potrča pripravili spletni dogodek, na katerem so gostili ilustratorja Patrika Komljenovića iz Kidričevega, avtorja sodobnega stripa o povodnem možu Franceta Prešerna, ki si ga je mogoče ogledati tudi na razstavi v razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj do 24. februarja.
V večnamenski dvorani v Žetalah so letos na poseben način obeležili slovenski kulturni praznik. Zaradi trenutnih epidemioloških razmer že drugo leto zapored niso organizirali tradicionalne proslave. So pa v manjšem številu nastopajočih in obiskovalcev pripravili odprtje fotografske razstave in svečano predajo kvačkanega grba občine.
Člani društva Koranti Poetovio so tudi letos s pokom biča po ptujskih ulicah in trgih oznanili začetek pustnega časa.
Jelka Verk je licenco Miss Slovenije za Miss sveta prevzela pred nekaj leti, ko se je odločila, da bo pri projektu delala drugače in podirala stereotipe, ki so se skozi leta prilepili na lepotna tekmovanja.
Revija Jana je sinoči v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma razglasila Slovenko leta 2021. Bralke in bralci so letos izbrali Niko Kovač.
Orači iz Golega Vrha TD Podlehnik so v minulem tednu na Gorci ob etnološkem muzeju izvedli korantov skok.
Strojna šola Ptuj, ŠC Ptuj, in Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož sta združila moči in pripravila razstavo z naslovom Ptujske maske rajamo, v goste vam prihajamo – »Fašenk po strojniško«.
Praznik kulture so obeležili tudi v občini Ormož. Vrhunec praznovanja je bila osrednja občinska slovesnost s podelitvijo najvišjih priznanj Ksavra Meška za dosežke na področju kulturne dejavnosti. Zaradi trenutnih razmer je bil ogled proslave omogočen preko kanalov lokalne televizije, kulturni program so obogatili učenci OŠ Ormož.
Praznično je bilo ob kulturnem prazniku tudi na Ptuju. Osrednjo slovesnost sta v ponedeljek priredili MO Ptuj in Zveza kulturnih društev (ZKD) Ptuj.
Obnova dominikanskega samostana na Ptuju, ki še vedno ni dokončana in zaradi katere je Ptuj izgubil prostore arheološkega muzeja, še po dvanajstih letih buri duhove. Mesto in država sta še vedno brez pravega dogovora o tem, kdo je tisti, ki bo postavljal novi arheološki muzej. Ptuj zaradi tega veliko izgublja, prav tako arheološka stroka.
»Kako žlahtna knjiga,« sem vzkliknila! Kako lepo je, ko se srečata ljudska pravljica in deveta umetnost. Kot nalašč ob kulturnem prazniku!
Iniciativo za obnovo gradov Borl in Dornava bosta morali izkazati tudi lokalni skupnosti. Država bi obnovljena objekta predala v upravljanje javnima zavodoma, ki bi ju ustanovili občini Dornava in Cirkulane. Za grad Borl na ministrstvu za kulturo sicer dopuščajo možnost sodelovanja z državnim zavodom, medtem ko za Dornavo vztrajajo pri ustanovitvi občinskega zavoda.
Zaradi omejevalnih ukrepov bo tudi letošnja likovna nagrada ex tempore karneval Ptuj 2022, osrednja likovna prireditev tradicionalnega ptujskega Kurentovanja, potekala v spletni obliki. V razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj bodo na ogled le dela finalistov letošnje nagrade, ki si jih bo mogoče ogledati od 24. februarja do 4. marca.
Galerija mesta Ptuj je lahko upravičeno ponosna na svoje delo, četudi se še vedno sooča s kadrovskimi in tudi finančnimi problemi. Zagotovo pa je njena repertoarna politika tista, ki jo kljub sorazmerni mladosti uvršča ob bok veliko večjim galerijam. Že drugo leto se ponaša z nagrajencem Prešernovega sklada. Lani je nagrado Prešernovega sklada prejel Sandi Červek za razstavo 1 + 1 = 11, letos je nagrajenec Prešernovega sklada Dušan Kirbiš za pregledno razstavo O izvoru podob, ki je nekakšna retrospektiva njegovega 40-letnega dela.
V Halozah si društva na različne načine prizadevajo za ohranjanje ljudskega izročila. V Podlehniku je bila pred 14 leti spontano ustanovljena skupina ljudskih godcev Haloški veseljaki TD Podlehnik, ki je aktivna še danes.
Ptujski modni oblikovalec Andrej Gabron je božično-novoletne praznike preživel na Ptuju. Njegovo življenje in delo je v zadnjih dveh desetletjih v največji meri povezano z Nizozemsko. Od prvega projekta v operi Zuid (v prevodu Južni operi) mineva 19 let. Na Nizozemskem imajo tri nacionalne opere, opera Zuid je najmanjša med njimi. V začetku so imeli dve do tri premiere na sezono, v zadnjem obdobju pa delo tudi zaradi covida koronavirusa omejeno.
Situacija s koronavirusom je močno vplivala na obisk Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož (PMPO), a lanskoletno naraščajoče število obiskovalcev vendar vliva upanje. Zabeležili so nekaj več kot 35.000 obiskovalcev, kar je 8.000 več kot leto poprej, a še vedno pol manj kot v predkoronskem letu.
