Člani sekcije Stari običaji Mali Okič – Slatina, ki deluje pod okriljem cirkulanskega Turističnega društva, se že leta trudijo obujati tradicijo, kot so jo poznali nekoč, ko so še bili sami mladeniči. Minulo nedeljo so se tako zbrali na posebnem dogodku, imenovanem Binkoštni pok.

V času epidemije koronavirusa je pouk instrumentov in glasbene teorije tudi v ormoški Glasbeni šoli potekal na daljavo, preko različnih družbenih omrežij in aplikacij za video klice. »Naše delo je bilo tudi v času zajezitve koronavirusa uspešno, saj nismo zabeležili niti enega izpisanega učenca, pa tudi pri usvojenem znanju ni opaziti večjih odstopanj. Po ponovni vrnitvi v šolo v začetku maja so otroci v polnem zagonu na pripravo zaključnega koncerta, ki bo 8. junija,« je povedala ravnateljica Glasbene šole Ormož Tatjana Petek.

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Slovenije kot organizator enkrat letno poveže celotno Slovenijo ter poskrbi za široko promocijo ljubiteljske kulture. Namen projekta je ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem omogočiti večjo prepoznavnost in priznanje v družbi. Z vseslovenskim tednom ljubiteljske kulture namreč želijo pod enotno in prepoznavno podobo predstaviti vse, ki svoj prosti čas in energijo namenjajo ljubiteljski kulturi.

Tudi letos so v Tednu ljubiteljske kulture, ki se je začel 21. maja, potekali številni dogodki. Gre za tradicionalno prireditev v organizaciji JSKD in ZKDS. Letošnji teden je posvečen literaturi, bralni kulturi in instrumentalni glasbi. Letošnje leto pa je posvečeno tudi dvema velikima slovenskima ustvarjalcema, pisatelju Josipu Jurčiču in skladatelju Josipu Ipavcu. Praznovanju Jurčičevega in Ipavčevega leta se pridružuje tudi JSKD. Partnerja Tedna ljubiteljske kulture ostajata združenje Sazas in IPF. Vse prireditve, ki bodo prijavljene v TLK dogodkovnik v času od 20. maja do 20. junija, bodo oproščene plačila nadomestil za avtorske in sorodne pravice.

Mestno gledališče Ptuj, ki je lani praznovalo 25-letnico ponovne profesionalizacije, pokoronsko obdobje začenja nocoj s premiero monodrame Ferija Lainščka Gajaš, brez maske. Gledalci bodo lahko zasedli okrog 90 sedežev. Prva ponovitev pa bo jutri, 26. maja. Po 25 letih sta znova skupaj Samo M. Strelec kot režiser in Vlado Novak kot igralec. Tudi prvo premiero MG Ptuj pred 25 leti je režiral Samo M. Strelec, igralec pa je bil Vlado Novak.

Mednarodni muzejski dan je letos posvečen temi Prihodnost muzejev: okrevanje in novi izzivi, ki opominja na ključne spremembe v naši družbi in okrevanje v času epidemije ter sporoča, da so muzeji aktivni člen sprememb, da ponujajo premislek o odnosu do skupnosti, soočajo se z novimi izzivi dela in modeli kulturne kreativnosti.

Gledališkega in filmskega igralca Vlada Novaka v tem času lahko pogosto srečamo na Ptuju. „Lepo je na Ptuju, Ptuj je rojstni kraj mojega očeta,“ pove. Ob tem pa spomni tudi na svojega dedka, ki je imel mlin pri Kogu, pozneje v Rošnji, na stara leta pa v Zlatoličju, na potoku Strugica, nekoč velikem potoku, ki pa ga danes ni več.  

Ljubitelji dobre knjige so lahko pretekli teden na YouTube kanalu Knjižnice Ivana Potrča Ptuj spremljali pogovor z avtorjem romana Cajhn, novinarjem in kolumnistom Vasjem Jagrom, ki ga je vodila Danaja Lorenčič, kolumnistka in avtorica romana Ana v meni. Gre za njegovo prvo samostojno književno delo, ki govori o vzponu in zatonu nekega slovenskega tajkuna.

Tudi v 7. sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo so s svojimi pevskimi nastopi navdušili pevski upi OŠ Destrnik-Trnovska vas. Najprej so se v studiu Radia Ptuj z izbranimi pesmimi nove sezone predstavili učenci matične OŠ Destrnik, zatem pa še podružnice Trnovska vas.

V Salonu umetnosti je na ogled razstava Kabinet čudes Muzejskega društva Ptuj, ki si jo je mogoče ogledati tudi v spletni različici na spletni strani Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, kjer si je mogoče ogledati še e-publikacijo razstave. Raznolik in širok nabor predmetov iz prve kulturnozgodovinske zbirke Mestnega Ferkovega muzeja prikazuje zbirateljsko vnemo Franca Ferka in vidnejših članov ptujskega muzejskega društva ter različnih donatorjev od konca 19. stoletja naprej. Muzealije iz kabineta čudes pa prav tako odstirajo zanimive zgodbe njihove provenience pred prihodom v muzej.

V Miheličevi galeriji na Ptuju so 23. aprila odprli pregledno razstavo akademske slikarke in mag. likovne umetnosti Klementine Golija.

V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj so svetovni dan knjige in avtorskih pravic počastili z domoznanskim večerom, na katerem je sodelovala pisateljica in pesnica, avtorica knjige Prleška düša, Helena Srnec iz Središča ob Dravi. Z njo se je o Prlekiji in Prlekih pogovarjala Mira Petrovič, vodja domoznanskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj.

Kljub poplavi (relativno) poceni industrijskih proizvodov ustvarjalke ročnih del s svojo predanostjo in drugačnostjo zmeraj najdejo pot do strank, ki iščejo kakovost in cenijo unikatne izdelke. Med oblikovalkami, ki si svojo pot utirajo s svetlobno hitrostjo, je tudi Maja Harb. 20-letna Ptujčanka je modni svet navdušila s posebnimi torbicami. Zraven lepega dizajna njene izdelke odlikuje tudi skrb za okolje.

Čeprav je neuradno slišati informacije, da bi se država v prihodnje lotila obnove gradu Dornava, so na ministrstvu za kulturo s pojasnili izjemno skopi.

Ministrstvo za kulturo je obnovilo dobrih 1.800 m² gradu Borl. Gradbena dela so trajala približno leto dni, v obnovljenih prostorih bo v prihodnje naravoslovna zbirka, ki jo bo upravljal Prirodoslovni muzej Slovenije.

V projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo se je v sedmi sezoni vrnila tudi OŠ Hajdina, s podporo občine Hajdina. Sestavili so lep in zanimiv preplet slovenskih zabavnih pesmi, malo starejših in novejših, takšnih, ki jim je mogoče prisluhniti vsakodnevno v radijskih programih, na različnih platformah in tudi sicer. Še vedno pa je tako, da se mladi pevski talenti najpogosteje odločajo za pesmi Nine Pušlar, Klare Jazbec in Alyje.

Oder projekta otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je iz sezone v sezoni večji. V sedmi sezoni se je razširil že v skoraj vse slovenske regije, tudi na obalo. Med tistimi šolami, ki so se na novo vključile, je tudi OŠ Tabor I Maribor. Gre za tretjo največjo mariborsko osnovno šolo, ki jo obiskuje okrog 600 učencev.

Za mlade pevce, ki prihajajo iz občine Cirkulane in obiskujejo matično OŠ Cirkulane-Zavrč, lahko rečemo, da so že stari znanci projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Pohvalijo pa se lahko že tudi z zmago v tem projektu.

Likovne umetnine, ki v tem spomladanskem času krasijo belo dvorano Grajske pristave v Ormožu, prinašajo raznolika in močna sporočila, kot je mladost prežeta z močnimi in vihravimi občutki sreče, upanja, obupa in naposled kritike. S svojimi deli pa so ormoški osnovnošolci in srednješolci družbi nastavili ogledalo.