Prvo prinčevsko leto se je za 18. princa ptujskega karnevala viteza Hinka Sodinskega, plemenitega Galla, ki prihaja iz vasi Sodinci (Velika Nedelja), končalo brez velikih „pustnih preizkušenj“. Ne glede na to pa je bil to zanj čas novih izzivov.

V občini Markovci je bilo v lanskem letu ustanovljeno Etnološko društvo Markovci. Povezuje krajane, ki si že vrsto let prizadevajo za ohranjanje, raziskovanje in promocijo kulturne dediščine. Ena izmed njihovih pomembnejših nalog v prihodnje bo upravljanje s stalno zbirko etnološke dediščine, ki bo letos posodobljena. Pri tem se nameravajo povezovati tudi z drugimi društvi v občini.

Kulturno-prosvetno delovanje v Vitomarcih, danes v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah, ima dolgo tradicijo, na kar so občani zelo ponosni. Ta teden so proslavili že 130. obletnico ustanovitve bralnega krožka.

19. februarja bi Rudi Ringbauer, sodnik, pisatelj, pisec aforizmov, avtor več knjig (petih knjig aforizmov: Gole resnice, Preproste resnice, Božje resnice, Popolne resnice, Ošiljene resnice in esejističnega dela Moj prepir z bogom), mecen, pevec, strojnik in učitelj ter zaslužni občan Ptuja praznoval 90. rojstni dan. Ob tem svojem jubileju je vsem ljubiteljem aforizmov, posebej pa še svojim prijateljem in ljubiteljem umetnosti želel podariti svojo zadnjo knjigo aforizmov – Ošiljene resnice. Žal je usoda želela drugače, izdaje svoje zadnje knjige, za katero se je tako neizmerno trudil, ni dočakal.

Na mestu, kjer je nekoč stala s slamo krita domačija dr. Matije Murka, nekdanjega profesorja na praški Karlovi univerzi, utemeljitelja literarne komparativistike in predsednika Slovanskega inštituta v Pragi, stoji danes nova hiša, v njej pa slavnemu rojaku posvečena spominska soba.

V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj so ostali zvesti tradiciji, da na večer kulturnega praznika gostijo odlične ustvarjalce slovenskega leposlovja. Letošnji praznični večer, ki je potekal virtualno, so posvetili slovenski pesnici in pisateljici Neži Maurer, ki je 22. decembra lani praznovala svoj 90. rojstni dan.

Letošnja, že 14. razstava likovnega umetnika Gregorja Samasturja v CID Ptuj, ki je namenjena spominu na njegovega sina, je trenutno na ogled le na spletu. Za javnost pa jo odpirajo ob predhodnem dogovoru. „Tradicije nismo želeli prekiniti, da letošnje razstave ne bi bilo. Zelo cenimo likovno ustvarjanje Gregorja Samasturja, da želi sodelovati z nami in da je pripravljen razstavljati v naših prostorih. Tako smo se dogovorili, da bomo ne glede na situacijo letos predstavili njegova dela iz opusa 22. Razstavo smo na naši Facebook strani odprli 10. februarja, kjer bo trenutno tudi na ogled,“ je povedal koordinator mladinskih programov v CID Ptuj Jure Šarman.

Letošnji slovenski kulturni praznik je bil v Slovenskem etnografskem muzeju pustno obarvan. Obiskovalce so povabili, da so preživeli dan v zakladnici dediščine, se sprehodili po zbirkah in se naužili kulture na brezplačnih ogledih njihovih razstav. Na sam praznik kulture pa so povabili na virtualno odprtje razstave Pustni orači Okič: Z oranjem do dobre letine. Na svoji strani Facebook je muzej 13. februarja objavil tudi prvo od dveh javljanj iz Haloz (drugo bo 20. februarja). Izjemno pustno dediščino oračev iz Okiča si bodo obiskovalci lahko ogledali do 1. marca.

Na haloškem robu, v občini Videm, ima fašenk posebno mesto. Številni entuziasti ohranjajo pustno tradicijo in izročilo, tudi letos se je po Lancovi vasi in okoliških vaseh slišalo zvonjenje korantov, v Tržcu pokanje bičev, v Dravcih si je haloška baba na hrbet oprtala deda in se sprehodila med domačijami.

Dornavčani kljub epidemiji niso izpustili tradicionalnega fašenskega rajanja na pustni ponedeljek. Maškar je bilo v primerjavi z minulimi leti, ko se je povorka več ur vila skozi Mezgovce in Dornavo, manj, toda veselje je bilo med našemljenimi vseeno čutiti.

Že od svojega nastanka v letu 2003 razstava Zven maske / Fotografske mojstrovine Bojana Adamiča potuje po Sloveniji in tujini. Adamičeva fotografija pustnih likov je bila v tistem času odkritje ne samo za ptujski prostor, temveč tudi za slovenski prostor. Do takrat je bilo namreč nepoznano, da bi se tak mojster glasbe ukvarjal tudi s fotografijo, četudi ga je bilo pogosto v pustnem času srečati s fotoaparatom na ptujskih ulicah in trgih.

Mednarodna likovna nagrada Ex-tempore Ptuj karneval je največji likovni dogodek, ki poteka v okviru največje pustne prireditve v Sloveniji in v tem delu Evrope. Doslej je ekstempore v letih 2003, 2004 in nato od leta 2011 do 2020 na Ptuj privabil več kot 1000 likovnikov iz Slovenije, Italije, Avstrije, Nemčije, Romunije, Hrvaške in nekaterih drugih držav. Kljub korona času so se v Kulturno- umetniškem društvu Art Stays, MO Ptuj in JZ za turizem Ptuj odločili, da jo bodo izvedli tudi letos, a v spletni obliki.

Čeprav letos kurentovanja v obliki, kot smo ga bili vajeni, ni, se kurenti in koranti iz našega območja trudijo pričarati delček pustnega vzdušja. Hajdinčani so na dan, ko bi morali izvesti predstavitev pred občinsko stavbo, kot je to bila navada vsa leta prej, odprli prav posebno razstavo.

Lovrenčani so v središču kraja postavili novo razstavo, tokrat na temo pustnih šeg in navad.

Če ne bi bilo korone in z njo povezane epidemije, bi danes v Cirkovcah organizirali tradicionalni fašenk. Čeprav dogodka v običajni izvedbi ne bo, pa maškar po vasi najverjetneje ne bo manjkalo. S tem pa tudi ne veselja, igrivosti in norčavosti.

Praznovanje pusta oz. fašenka v Markovcih ne bo letos nič manj doživeto. »V korantovi deželi fašenski duh živi, nič ga ne more ustaviti. Nam je bila vsa ta tradicija položena že v zibko,« je pojasnil domačin Matjaž Mlinarič, etnolog in kulturni antropolog, sicer pa član Etnološkega društva Markovci. Tako so se tudi letošnjo »fašensko soboto« skozi vas sprehodila množica domačinov, domačih »maškor«, zaplesali so in se veselili na domačih dvoriščih, v upanju na boljše in lepše čase. Markovčani namreč še vedno trdno verjamejo, da »maškore« prinašajo vse dobro in odnašajo tisto, kar je slabo.

Dokončno obliko je projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo v letošnji sedmi sezoni dobil takoj po novem letu, ko so si gledalci Televizije Slovenija lahko ogledali finale šeste sezone. Izjemno pozitivni odzivi so prišli z vseh koncev Slovenije, iz okolij, za katera si nismo mislili, da jih ta izjemni projekt zanima.

Natalija Pavlič zase pravi, da je ženska v najlepših letih. Rada živim in potem še kaj napišem o tem. Doslej je napisala tri knjige, četrta z naslovom Kava s smetano pa je njen prvi roman. Živi v vasi Podgorje pri Kamniku. Mama štirih otrok se je pisateljevanja lotila pri svojih 44 letih. Prvo knjigo je napisala leta 2012. Vse pa so zgodbe realnega življenja.

Na Osnovni šoli Ljudski vrt Ptuj so letos na nekoliko drugačen način obeležili Prešernov dan. Učenci so pod vodstvom učiteljic pripravili virtualno kulturno prireditev na temo, kaj vse jim pomeni kultura.

Med tistimi, ki so si že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja na Ptuju oblačili kurentovo opravo, ko je bilo tradicionalno Kurentovanje šele v povojih, je bil tudi Ljubo (Ljubči) Gaiser. Če bi danes še živel, žal se je zaradi bolezni pred šestimi leti poslovil, bi ptujsko kurentovo zgodbo oz. zgodbo Kurentovanja lahko obogatil s številnimi spomini o tem, kaj ga je pripeljalo med kurente, kako so nastale njegove prve kurentove oprave in kako je kurentovo poslanstvo skupaj s člani svoje skupine, pred tem pa tudi sam, predstavljal doma in v širšem okolju.