Državnega Cankarjevega tekmovanja z naslovom Vedre bližine med nami se je februarja udeležila tudi učenka 9. b-razreda Neli Vivola iz Osnovne šole Dornava.

Literarni večer v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj je bil prav poseben večer. Na njem je Alenka Čurin Janžekovič, učiteljica razrednega pouka in glasbene vzgoje, upokojena ravnateljica OŠ Sveti Tomaž, velika ljubiteljica glasbe in kulture ter plesa v pogovoru z Darjo Plajnšek predstavila svoj avtobiografski roman Sam bog naj jo bere, ki ga je po njenem pripovedovanju zapisala Petra Škarja. Govori o rojstvu, življenju in smrti, kjer odstira trenutno še zelo zamolčano temo o evtanaziji, o tem, da bi človek moral imeti izbiro o svojem koncu, da ne bi smel trpeti po nepotrebnem in da bi lahko izbral manj boleče slovo.

Pevska družina projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je iz leta v leto večja. Vse več mladih, ki radi pojejo, želi zapeti na tem odru, na odru predizborov, polfinalih in v finalu, ki bo letos 20. avgusta. Že pretekle sezone so pokazale, da je vse več tistih, ki nanj vstopajo zelo pripravljeni, tako pevsko kot odrsko. Tudi v letošnji sezoni se ob sredah s pesmimi, ki so si jih sami izbrali, predstavljajo v oddaji Radia Ptuj, ki jo je mogoče spremljati tudi na Facebook kanalu Radia Ptuj. V prejšnjem tednu so se predstavili pevski talenti občin Juršinci in Sveti Tomaž, kjer ima petje že dolgo tradicijo. Tudi tokrat so se izkazali, ustvarili lep večer slovenske pesmi in glasbe.

Ptujčani smo kar nekaj časa čakali na novo finalistko Miss Slovenije za miss sveta. To je letos uspelo 21-letni Ptujčanki, študentki tretjega letnika Pravne fakultete v Mariboru Blažki Hojak Šalamun.

Folklorno društvo Rožmarin Dolena je ob koncu lanskega poletja proslavilo več kot štiri desetletja nepretrganega in uspešnega delovanja ter se ob tem spomnilo in poklonilo vsem izjemnim članom, ki so pustili neizbrisne sledi ohranjanja tradicije in lokalnih posebnosti v plesu, pesmih, gastronomiji ter ljudskih šegah in navadah.

Epidemija je nekoliko okrnila dogodke in prireditve Skupine za ohranjanje šeg in navad, ki je bila ustanovljena pred 24 leti v okviru TD Podlehnik. V lanskem letu niso imeli niti enega nastopa, so pa snovali načrte in se pripravljali na prijaznejši čas za organizacijo prireditev v domačem kraju. Njihov glavni namen je ohranjanje šeg in navad v Halozah. Domačinov, ki še pomnijo, kako je bilo pred več desetletji v teh krajih, je namreč vse manj.

Mestno gledališče Ptuj je 14. marca v dveh nerežiranih gledaliških urah gostilo prav posebne nastopajoče, dijake prvega in drugega letnika umetniškega programa Gimnazije Ptuj – smeri gledališče/film. „Dijakinje in dijaki so delali, bili aktivni, se prilagajali času in razmeram. Zahvalil bi se učitelju za dramsko igro in govor Samu M. Strelcu, MG Ptuj in direktorju Petru Srpčiču za gostoljubje. Verjamem, da bo v prihodnje tovrstnega sodelovanja med nami in gledališčem še več, hkrati pa si želimo še več novih produkcij dijakov umetniškega oddelka,“ je povedal ravnatelj Gimnazije Ptuj Boštjan Šeruga.

Malčki iz vitomarškega vrtca in podružnične osnovne šole so z risanjem svojim ukrajinskim vrstnikom simbolično poslali sporočilo podpore in željo po čimprejšnjem miru.

Na praznični koncert ob dnevu žena so letos povabili v Pokrajinski zvezi društev upokojencev Spodnje Podravje, MC Zlati kotiček, prostoru za druženje zlate generacije.

Pred kratkim je ormoška knjižnica po nekajmesečnem premoru pripravila zanimiv literarni večer, ki (najbrž) nikogar ni pustil ravnodušnega. Gostja večera je bila Ksenija Trs, ki je v pogovoru z bibliotekarko Marijano Korotaj predstavila svoj avtobiografski prvenec z naslovom Kdo se boji Črnega moža.

Mladi pevski talenti iz občin Ormož in Središče ob Dravi z osnovnimi šolami so 9. marca nadvse uspešno začeli že 8. sezono projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Tokrat so se izkazali s petjem v živo, s prenosom na Facebooku Radia Ptuj. Kljub sprostitvi epidemioloških razmer te še vedno ne dopuščajo, da bi se že v tej sezoni vrnili v prostore osnovnih šol in občin, kjer bi mladim pevcem občinstvo lahko tudi v živo zaploskalo. Že prvi predizbor pa je pokazal, da so tudi v času epidemije veliko peli, vadili, pilili svoj pevski oz. glasbeni nastop.

Murkova ulica je postala prava umetniška ulica, ob dveh stalnih galerijah in v neposredni bližini galerije Art Stays je v občasen atelje spremenjena tudi ena bivših modnih trgovin na tem območju. V izložbenem oknu so že nekaj časa razstavljene intarzije Voja Veličkovića (Samo nebo je nad Ptujem), trenutno največja 5-delna slika Ptuja, njegovo doslej največje delo, ki ga je izdelal, veliko 3 m krat 1,2 metra. V teh dneh pa je uveljavljenega intarzista že mogoče spremljati v živo pri njegovem novem projektu Ptuj – Beograd, s katerim se bo poklonil svojemu rodnemu mestu.

Do 3. aprila bo v Galeriji mesta Ptuj na ogled razstava Ota Rimeleja pod naslovom Lestev in ne bo. Z njo se slikar vrača na Ptuj, kamor je v otroštvu zelo rad zahajal k svoji babici in dedku ter drugim sorodnikom.

S pepelnično sredo se je zaključil veseli pustni čas. Na socialnih omrežjih pa je zadnje dni veliko govora o medvedu – enem izmed etnografskih likov v Markovcih. Ta že vrsto let povzroča precejšen strah, predvsem med žensko publiko. Po mnenju nekaterih naj bi šlo za problematično pustno šego, saj medvedi oz. izvorno rašimedi naključno žensko, tudi če si tega ne želi, podrejo na tla in uprizarjajo spolni akt.

Predstave, ki jih je Mestno gledališče Ptuj v koronskem obdobju ustvarilo v koprodukciji z na neki način že s stalnimi partnerji, so z enakim navdušenjem kot občinstvo sprejeli tudi v strokovni javnosti. Direktor MG Ptuj Peter Srpčič je te dni z velikim zadovoljstvom povedal, da je več njihovih predstav, nastalih v koprodukciji, uvrščenih na prestižne gledališke festivale. Glede na razpoložljiva sredstva lažje in boljše delajo, če sodelujejo z drugimi.

Na grajskem dvorišču bo 14. maja potekal edinstven koncert, kakršnega na Ptuju še ni bilo: koncert uveljavljenih slovenskih bobnarjev, na katerem bodo lahko sodelovali tudi bobnarji, ki bodo uspešni na avdiciji. V bogatem spremljevalnem programu bodo potekale otroške delavnice, bobnarska delavnica in še veliko drugega.

Sproščanje kovidnih ukrepov je razstavo finalistov in nagrajencev Ex-Tempore 2022 vrnilo v Galerijo Magistrat MO Ptuj, kjer ima ta razstava že domicil. Odprli so jo 25. februarja, ko so tudi v živo izvedli podelitev letošnjih priznanj in nagrad.

Znani so rezultati programskega razpisa, ki ga vsako leto objavi Ministrstvo za kulturo. Tako je tudi širša javnost seznanjena s tem, kateri nevladni zavodi bodo v prihodnjih štirih letih, 2022–2026, z davkoplačevalskim denarjem soustvarjali slovensko kulturo na področju uprizoritvene, glasbene, vizualnih in intermedijskih dejavnosti. Med prejemniki bo tudi Društvo za glasbeno umetnost Arsana za festival Arsana v višini 70.000 evrov letno.

Antonija Kaučevič iz Barislovcev v občini Videm bi se lahko v knjigo ljubiteljskih kulturnih ustvarjalcev zapisala z zlatimi črkami. Ljudski pesmi in zborovskemu petju se je posvečala vse življenje. V zborih in pevskih skupinah prepeva več kot šest desetletij, 23 let je na čelu selskih ljudskih pevk, izpod njenega peresa se je rodilo tudi nekaj pesmi.

Izjemen primer tega, kako se v naših krajih ohranja in prenaša pustna tradicija, so pokači z Ribiške poti. Sosedje, dečki in deklice, stari od 6 do 11 let, so se povezali in z nekaj vaje v mestu priredili pravi spektakel. Deseterica pokačev s tremi spremljevalkami je nastopila suvereno in sinhrono, čeprav so skupino ustanovili le nekaj dni pred nastopom v mestu.