Ženski pevci zbor Lilith pod vodstvom dirigentke Jasne Drobne je v decembrske praznične dne popeljal s koncertom S-love-nija. To je bil svojevrsten praznik njihovih dosedanjih uspehov in vseh, ki šele prihajajo, je bilo sporočilo njihovega najnovejšega projekta, ki je nastajal v covid razmerah. 21. decembra, na zimsko enakonočje, so se predstavile s slovenskimi ljudskimi pesmimi in slovenskimi popevkami.

Pokrajinski muzej Ptuj–Ormož je leto 2021 sklenil s sedmo izdajo zbornika, v katerem predstavlja svoje delo in dejavnosti. Že po tradiciji muzealci posamezno koledarsko leto končajo z izdajo katerega od zbornikov, tematskega ali serijskega, je povedal urednik Martin Steiner. Lani so izdali tematski zbornik Umetnost Ptuja in ptujski umetniki, letos pa so ponovno izdali redno številko serijskega zbornika, ki ga izdajo vsaki dve leti, v njem pa predstavljajo dela muzejskih kustosov in širšo javnost na ta način seznanjajo s strokovnim delom v muzeju.

Društvo za oživitev gradu Borl (DgB) se s številnimi projekti trudi za ohranjanje zgodovinske dediščine kraja. Njihovo delo bo nedvomno ostalo pomemben pisni vir za prihodnje generacije, saj so v sliki in besedi zbrali veliko zgodovinskih zapisov o Borlu in občini Cirkulane.

Ptuj se letos ponaša z doslej najlepšo praznično okrašenostjo in osvetljenostjo. V tem prazničnem času se je resnično lepo sprehoditi po ulicah in trgih starega mestnega jedra. Praznično vzdušje pa so v tem času obogatili še v minoritskem samostanu sv. Petra in Pavla.

Skupina kulturnih društev in mladih kulturnikov je na občino Markovci poslala pobudo za gradnjo novega, sodobnega kulturnega doma. K temu jih je spodbudil poziv občinske uprave k oddaji predlogov za pripravo strategije za obdobje 2022-2035. O gradnji sodobnejše dvorane se v občini govori že vrsto let, a je zmeraj ostalo le pri pogovorih, zato projekt nikoli ni imel možnosti, da zaživi.

Turistično društvo Ptuj bo 23. januarja 2022 staro že 136 let. Od svoje ustanovitve do danes osrednjo skrb namenja prizadevanjem za lepo in urejeno okolje, za odgovoren in kulturen odnos do okolja. 66 let pa so stari nasveti in navodila, ki jih je takratno Turistično in olepševalno društvo Ptuj namenilo prebivalcem Ptuja, da bi Ptuj postal prijetno mesto domačinom, gostom od drugod pa ostal v lepem spominu. Z njimi jih je pozvalo k bolj kulturnemu vedenju in odgovornejšemu odnosu do javnega. Javnosti so jih predstavili z naslovom Kako naj se vedejo kulturni Ptujčani.

V Sloveniji je veliko odličnih mojstrov, ki izdelujejo jaslice iz najrazličnejših materialov (lesa, kamna, gline ali ostalih naravnih materialov, iz papirja …). Ponekod pripravijo celo žive jaslice (Postojnska jama) ali ledene jaslice (Mojstrana). Tako kristjani kot tudi drugi ljudje jih radi postavljajo pod božično-novoletna drevesca. V teh dneh pa so jaslice postavili tudi v cerkvah. Pri Sveti Trojici v Halozah to častno nalogo vsako leto zaupajo domačinu Francu Mercu, ki že vrsto let lastnoročno izdeluje jaslice iz lesa.

Na Ptuju so Svetovni dan zborovske glasbe v decembru proslavili na najboljši možni način, z izdajo zborovske pesmarice z naslovom Rojeni na Ptuju. Notno zbirko je založila Območna izpostava JSKD Ptuj, katere glavna urednica in lektorica je njena vodja Iva Brajović. Uredil pa jo je Mitja Gobec, dolgoletni sodelavec JSKD Slovenije in velik poznavalec zborovske glasbe ter zbiratelj zborovske literature.

V kidričevskem Talumu so znali vsako leto otrokom svojih zaposlenih pričarati praznično vzdušje. Običajno so priredili igrano predstavo z obiskom Božička, ki je vse nadobudneže prijazno nagovoril in obdaril. Lani in letos tradicionalnega božičkovanja zaradi epidemije koronavirusa niso priredili, so pa kljub temu poskrbeli za lepa praznična darila za najmlajše.

Kljub ukrepom in omejitvam je Ptujski Božiček tudi letos našel način, kako razveseliti otroke, ki ga celo leto nestrpno pričakujejo. Na ptujski tržnici je v sklopu Ptujske pravljice prisoten vsak dan med 16. in 19. uro. Kot sam pravi, živi za ta letni čas in nikakor se ne bi spodobilo, da ne bi opravil svojega poslanstva: osrečevanje malih in velikih otrok.

Enota Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo (ZUDV) dr. Marijana Borštnarja na Vičavi se zadnje mesece v letu spremeni v pravcato Božičkovo delavnico. Uporabniki pod vodstvom mentorjev izdelujejo adventne in druge venčke, namizne dekoracije, okraske za smrečice, dekorativne in uporabne izdelke iz tekstila, lesa ter drugih naravnih materialov.

Kje so časi, ko so se v trojiško samostansko klet pred božičem zgrinjale množice od blizu in daleč, da si ogledajo razstavo jaslic?

Kristjani po vsem svetu bodo v soboto praznovali božič, s katerim obeležujejo Jezusovo rojstvo. Že danes, v petek, na predvečer praznika, pa se bodo mnogi odpravili k polnočnicam, na sam božič pa nato še k dopoldanskim mašam.

V majhni delavnici sredi Žetal se rojevajo prav posebne lesene maske – krampusi. Slednji so sicer bolj poznani v sosednji Avstriji, vendar se je nad njimi že pred leti navdušil domačin Mihael Kos. Njegove maske nosijo številni ljubitelji parklja, saj jih je v zadnjih treh letih izdelal že precejšnje število. V ta namen so lani ustanovili skupino Žetalskih krampusov, v kateri sodelujejo člani iz Žetal in Majšperka.

Člani Kulturnega društva (KD) Lovrenc na Dravskem polju so krožišče sredi vasi okrasili z adventnim venčkom in vsako adventno nedeljo prižgali po eno svečko.

Maja Horvat, doma je v Žalcu, je avtorica, ustvarjalka, piarovka, bivša novinarka, zadnji dve leti se ukvarja tudi z družabnimi omrežji, z odnosi z javnostmi. S pisanjem pa se ukvarja že od zgodnje mladosti. V tem prazničnem času Maja vabi v Božično bajko Slovenije, v pravljično okrašen Mozirski gaj, kjer vodi odnose z javnostmi. Ilustracije Ptujčanke Lane Kostanjevec za mladinski ljubezenski roman Želim postati ptica so tiste, ki so nas pripeljale do pisateljice Horvatove.

V Kungoti pri Ptuju v občini Kidričevo se vaško in družabno življenje v glavnem dogaja v okviru kulturnega društva in šole zdravja, sodelujejo tudi z vaškim odborom. Medtem ko ima kulturno društvo že 70-letno tradicijo, so članice šole zdravja letos pihale peto svečko.

Tudi druga Ptujčanka, ki je vključena v kvačkanje 212 grbov slovenskih občin za Guinnessovo knjigo rekordov, Majda Vrbanič, je končala kvačkanje grba. Za izdelavo grba občine Zavrč v velikosti 106-krat 124 cm je potrebovala 95 ur.

“Tudi mi smo neke vrste prodniki!“ S temi besedami je svojo najnovejšo razstavo kiparskih del iz zadnjih štirih let pospremil njen avtor Gabrijel Berlič.

V središču občine Starše so v decembru nameravali organizirati praznično dogajanje z drsališčem, glasbo in stojnicami. K sodelovanju so povabili tudi domača društva, vendar se nato zaradi slabe epidemiološke situacije postavljanja drsalne ploskve niso lotili, so pa praznično okrasili osrednji prostor za prireditve v občini.