Do 3. aprila bo v Galeriji mesta Ptuj na ogled razstava Ota Rimeleja pod naslovom Lestev in ne bo. Z njo se slikar vrača na Ptuj, kamor je v otroštvu zelo rad zahajal k svoji babici in dedku ter drugim sorodnikom.

S pepelnično sredo se je zaključil veseli pustni čas. Na socialnih omrežjih pa je zadnje dni veliko govora o medvedu – enem izmed etnografskih likov v Markovcih. Ta že vrsto let povzroča precejšen strah, predvsem med žensko publiko. Po mnenju nekaterih naj bi šlo za problematično pustno šego, saj medvedi oz. izvorno rašimedi naključno žensko, tudi če si tega ne želi, podrejo na tla in uprizarjajo spolni akt.

Predstave, ki jih je Mestno gledališče Ptuj v koronskem obdobju ustvarilo v koprodukciji z na neki način že s stalnimi partnerji, so z enakim navdušenjem kot občinstvo sprejeli tudi v strokovni javnosti. Direktor MG Ptuj Peter Srpčič je te dni z velikim zadovoljstvom povedal, da je več njihovih predstav, nastalih v koprodukciji, uvrščenih na prestižne gledališke festivale. Glede na razpoložljiva sredstva lažje in boljše delajo, če sodelujejo z drugimi.

Na grajskem dvorišču bo 14. maja potekal edinstven koncert, kakršnega na Ptuju še ni bilo: koncert uveljavljenih slovenskih bobnarjev, na katerem bodo lahko sodelovali tudi bobnarji, ki bodo uspešni na avdiciji. V bogatem spremljevalnem programu bodo potekale otroške delavnice, bobnarska delavnica in še veliko drugega.

Sproščanje kovidnih ukrepov je razstavo finalistov in nagrajencev Ex-Tempore 2022 vrnilo v Galerijo Magistrat MO Ptuj, kjer ima ta razstava že domicil. Odprli so jo 25. februarja, ko so tudi v živo izvedli podelitev letošnjih priznanj in nagrad.

Znani so rezultati programskega razpisa, ki ga vsako leto objavi Ministrstvo za kulturo. Tako je tudi širša javnost seznanjena s tem, kateri nevladni zavodi bodo v prihodnjih štirih letih, 2022–2026, z davkoplačevalskim denarjem soustvarjali slovensko kulturo na področju uprizoritvene, glasbene, vizualnih in intermedijskih dejavnosti. Med prejemniki bo tudi Društvo za glasbeno umetnost Arsana za festival Arsana v višini 70.000 evrov letno.

Antonija Kaučevič iz Barislovcev v občini Videm bi se lahko v knjigo ljubiteljskih kulturnih ustvarjalcev zapisala z zlatimi črkami. Ljudski pesmi in zborovskemu petju se je posvečala vse življenje. V zborih in pevskih skupinah prepeva več kot šest desetletij, 23 let je na čelu selskih ljudskih pevk, izpod njenega peresa se je rodilo tudi nekaj pesmi.

Izjemen primer tega, kako se v naših krajih ohranja in prenaša pustna tradicija, so pokači z Ribiške poti. Sosedje, dečki in deklice, stari od 6 do 11 let, so se povezali in z nekaj vaje v mestu priredili pravi spektakel. Deseterica pokačev s tremi spremljevalkami je nastopila suvereno in sinhrono, čeprav so skupino ustanovili le nekaj dni pred nastopom v mestu.

Fašenk ne potrebuje organizatorja, redarjev in ograj, saj je za kaj takega preveč ukoreninjen v duše in srca ljudi. Njegova moč in mističnost sami od sebe privabljata množice in vse to se je v Markovcih zgodilo tudi letos – spontano in neorganizirano. Maškare so prišle tako kot vsako leto, prišli pa so tudi obiskovalci od blizu in daleč, veseli, željni zabave in pustnih norčij.

Ena izmed priljubljenih šeg na območju Haloz v času pusta je oranje. V naslednjih dneh bodo na haloških dvoriščih zaorali Orači z Golega Vrha, ki so sicer ena izmed skupin Turističnega društva Podlehnik.

Iz osrčja Haloz, Podlehnika, izvira t. i. rogati korant. Njegova podoba s kravjimi rogovi naj bi bila na osnovi nekaterih virov celo starejša od sodobnih pernatih, ki so danes sicer prevladujoči in tudi popularnejši. Tradicijo rogatega koranta že 20 let ohranja društvo Koranti Podlehnik. V letu 2002, ko je bilo društvo ustanovljeno, jih je bilo 12, danes pa jih je že več kot 40, od tega pet otrok. Med njimi je tudi župan Sebastian Toplak, na kar so še posebej ponosni.

Na drugi samostojni razstavi v Miheličevi galeriji se z najnovejšim opusom likovnih del, ki jih je naslovila Vodne krajine, predstavlja akademska slikarka Polona Petek. Gre pa tudi za prvo likovno razstavo v tej ptujski galeriji v letu 2022. Kustosinja razstave Stanka Gačnik, ki je tudi avtorica besedila spremljajočega kataloga razstave, je izpostavila, da umetnica, kljub sodobnim prijemom, ki smo jim priča, kaj vse je danes lahko umetnost, prisega na štafelajno slikarstvo, na platno, na motive narave, ki jih zna tako zelo lepo prikazati z osebnimi likovnimi izkušnjami.

V razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je od danes do 4. marca na ogled razstava letošnjih finalistov mednarodne likovne nagrade Ex-Tempore Ptuj Karneval, osrednjega likovnega dogodka v pustnem času na Ptujskem. Odkar poteka, je na Ptuj privabila že več kot tisoč likovnikov iz Slovenije, Italije, Avstrije, Nemčije, Romunije, Hrvaške in še nekaterih drugih držav. Nagrado organizirajo Kulturno umetniško društvo Art Stays, Mestna občina Ptuj in Zavod za turizem Ptuj. Od prijave, ocenjevanja, do podelitve nagrad je potekala v spletni obliki. Virtualno so jo odprli že včeraj, ko so tudi razglasili letošnje prejemnike nagrad.

Predpustni čas je prav gotovo eden izmed primernejših za obisk etnološke zbirke pustnih šeg in navad ter tradicionalnih pustnih likov. Slednja je bila pred osmimi leti postavljena v občinski stavbi v Markovcih. Zasnoval in postavil jo je domačin Matjaž Mlinarič, sicer etnolog in kulturni antropolog ter član Etnološkega društva Markovci. Z veseljem se je odzval prošnji, da me pobliže seznani z vsebino zbirke, predvsem pa me je zanimalo, kaj dejansko pomeni njena vizualizacija.

Konec lanskega leta je Zdenka Golub iz Podlehnika izdala svojo tretjo slikanico Maretovi medenjaki pri Slomškovi založbi. Gre za broširano izdajo, ki jo lahko v roke vzamejo prav vse generacije. Slikanice so namreč primerne tako za mlajše kot starejše bralce.

Na odrskih deskah ptujskega gledališča je v minulih dneh svoje baletne dosežke predstavilo 80 mladih baletnih plesalcev Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj (78 punc in dva fanta). Učenci različnih starosti, ki tedensko obiskujejo ure baleta, so pod vodstvom mentorice Alenke Kostrevc pripravili predstavo Hrestač.

Na pustni razstavi v hotelu Primus na Ptuju sta na ogled zgodba o kurentu na razglednicah, ki jo je pripravil zbiratelj ptujskih razglednic in filatelist Franc Golob, ter osebnih pustnih znamk ptujskih filatelistov pod vodstvom Petra Krefta.

Petnajst let po končani obnovi gledališke stavbe preddverje dvorane ponovno krasi spominska plošča v spomin igralcem, ki so izgubili življenja med drugo svetovno vojno. Ponovno so jo namestili na letošnji Prešernov dan. Prvotna iz leta 1948 se je namreč med obnovo izgubila oz. se je za njo izgubila vsaka sled.

Vseslovenski megalomanski kvačkarski izziv za Guinnessovo knjigo rekordov se je začel februarja lani v okviru facebook skupine, je povedala pobudnica in njegova gonilna Jadranka Smiljič, ki se je za svoj 40. rojstni dan že vpisala v Guinnessovo knjigo rekordov. Skupaj z Anito Kac sta se izkazali v maratonu nepretrganega kvačkanja. Odziv za novi projekt, da bi skvačkali 212 grbov slovenskih občin, je bil izjemen. Na koncu je 212 kvačkarjev, 211 kvačkaric in en kvačkar, izziv sprejelo in do 28. januarja letos skvačkalo vse grbe slovenskih občin.

Luka Pongrac, učenec 2. b-razreda OŠ Olge Meglič na Ptuju, je svojega prvega kurenta narisal že zelo zgodaj.