Zaradi omejevalnih ukrepov bo tudi letošnja likovna nagrada ex tempore karneval Ptuj 2022, osrednja likovna prireditev tradicionalnega ptujskega Kurentovanja, potekala v spletni obliki. V razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj bodo na ogled le dela finalistov letošnje nagrade, ki si jih bo mogoče ogledati od 24. februarja do 4. marca.

Galerija mesta Ptuj je lahko upravičeno ponosna na svoje delo, četudi se še vedno sooča s kadrovskimi in tudi finančnimi problemi. Zagotovo pa je njena repertoarna politika tista, ki jo kljub sorazmerni mladosti uvršča ob bok veliko večjim galerijam. Že drugo leto se ponaša z nagrajencem Prešernovega sklada. Lani je nagrado Prešernovega sklada prejel Sandi Červek za razstavo 1 + 1 = 11, letos je nagrajenec Prešernovega sklada Dušan Kirbiš za pregledno razstavo O izvoru podob, ki je nekakšna retrospektiva njegovega 40-letnega dela.

V Halozah si društva na različne načine prizadevajo za ohranjanje ljudskega izročila. V Podlehniku je bila pred 14 leti spontano ustanovljena skupina ljudskih godcev Haloški veseljaki TD Podlehnik, ki je aktivna še danes.

Ptujski modni oblikovalec Andrej Gabron je božično-novoletne praznike preživel na Ptuju. Njegovo življenje in delo je v zadnjih dveh desetletjih v največji meri povezano z Nizozemsko. Od prvega projekta v operi Zuid (v prevodu Južni operi) mineva 19 let. Na Nizozemskem imajo tri nacionalne opere, opera Zuid je najmanjša med njimi. V začetku so imeli dve do tri premiere na sezono, v zadnjem obdobju pa delo tudi zaradi covida koronavirusa omejeno.

Situacija s koronavirusom je močno vplivala na obisk Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož (PMPO), a lanskoletno naraščajoče število obiskovalcev vendar vliva upanje. Zabeležili so nekaj več kot 35.000 obiskovalcev, kar je 8.000 več kot leto poprej, a še vedno pol manj kot v predkoronskem letu.

V Galeriji mesta Ptuj so razstavno dejavnost v letu 2022 začeli z odprtjem razstave Umetnost nima spola. Gre za skupinsko razstavo umetniških del, ki se dotikajo ženskih tem. Ustvarile so jo umetnice: Ivana Bajec, Saša Bezjak, Lea Culetto, Tjaša Tia Cusch, Tina Dobrajc, Mina Fina, Olja Grubič, Andrea Knezović, Eva Lucija Kozak, Aprilija Lužar, Sladana Mitrović, Sandra Požun, Tjaša Rener, Martina Bastarda, Mateja Ocepek in Nataša Skušek.

Iva Klemenčič je po osnovni izobrazbi univ. dipl. novinarka in univ. dipl. nemcistka. Če pa jo vprašate, kdo je, kaj dela danes, pa najprej pove, da od leta 2010 poučuje švedščino na Filozofski fakulteti v Ljubljani, na večernih tečajih, ker študija švedščine v Sloveniji še žal ni. Švedski jezik je Iva študirala pod okriljem posebnega lektorata,  dobila je štipendijo Švedskega inštituta za poletni tečaj in takrat tudi prvič obiskala Švedsko.

Nova ptujska galerija Art umetniški atelje v Murkovi 4 je nekaj posebnega. To ni samo umetniški hram treh umetnic (Mojce Lovrec Prezelj, Janje Jozelj, Jožice Zorko Hofmüller), ki želijo novo okolje umetniško obogatiti, temveč s svojim delovanjem in aktivnostmi na stežaj odpirajo vrata tudi ustvarjalnosti ljudi s posebnimi potrebami. S tem ko so uporabniki VDC Sožitje dobili priložnost za svoje delo oz. ustvarjanje v središču mesta, se zanje marsikaj spreminja, ne samo, da širijo svojo socialno mrežo, spoznavajo novo okolje, srečujejo druge ljudi, poskušajo se tudi s prodajo.

Še dobro, da se silvestrske oddaje snemajo že novembra, saj je Alfi Nipič tako lahko že 50. leto zapored zapel svoj Silvestrski poljub. »Zdaj sem v domači oskrbi in se počutim precej bolje,« pravi Alfi Nipič, ki se je po petih tednih v bolnišnici tik pred novim letom vrnil v svoj dom na Štajerskem.

V MG Ptuj so s predstavo Balada o Sneguročki počastili izid najnovejše knjige Svetlane Makarovič Baladne pravljice, ki je izšla pri Cankarjevi založbi. Le-ta prinaša pet mojstrskih baladnih pravljic: Mesečinska struna (izpostavlja moč umetnosti), Rdeče jabolko (vračanje k več stoletnemu staremu motivu o Rdeči kapici), Saga o Hallgerd (navdih v staroislandskem izročilu, znanem po dramatičnih in strašnih zgodbah), Katalena (oživlja staroslovansko balado o dekletu, ki se poroči z nasilnim razbojnikom Črnim Vogrinom) in Balada o Sneguročki (drugačnosti, lepotici, ki ne zna imeti nikogar rada), saj je bila rojena iz posilstva.

Utrip ljubiteljske kulture je naslov zbornika, ki so ga v KUD Vitomarci ob visokem jubileju izdali tik pred iztekom starega leta.

Učenci Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj so v preteklem letu sodelovali na različnih mednarodnih tekmovanjih, kjer so posegli tudi po najvišjih mestih. Eden izmed njih je izjemno talentiran mladi trobentač David Potočnik, ki se je dvakrat udeležil tekmovanja »World Open« v Beogradu.

V Miheličevi galeriji na Ptuju so razstavno dejavnost za leto 2022 začeli z medmuzejsko razstavo Ženske zgodbe: mitske podobe in realnost skozi muzejske predmete. Ta se začenja pred 2700 leti in zaključuje z 20. stoletjem. To je obdobje, v katerem so iskali stične točke in razlike med ženskami železne dobe, rimskega imperija, zgodnjega srednjega veka, renesanse in sodobnosti.

Kulturno društvo (KD) Cirkulane je konec leta izdalo umetniški zbornik z naslovom Rad bi van povedo. V njem predstavljajo sedem kulturnih ustvarjalcev iz domače občine.

V razstavišču Knjižnice Ivana Potrča sta v zadnjih decembrskih dneh kiparki Lada Sedlaček (Cerar) in Metka Zupanič razstavili prostorsko instalacijo z naslovom Beseda za besedo.

KUD Markovski zvon je konec decembra organiziralo že 26. tradicionalni božični koncert.

Po težkem in negotovem obdobju, še posebej za nas, ki se ukvarjamo z ljubiteljsko kulturno dejavnostjo, je v pevsko sezono 2021/2022, ki smo jo pričeli v začetku septembra, vendarle posijal žarek upanja, sreče in optimizma.

Sredi Male vasi v Gorišnici v prazničnem času še posebej izstopa več kot 200 let stara kmečka hiška z okolico družine Kovačec, ki jo v prazničnem decembru krasi na tisoče lučk.

Marsikatera kulturna dvorana oz. dom v Podravju večino leta sameva, v času epidemije, ko je organizacija prireditev omejena, pa še toliko bolj. Situacija pa je precej drugačna v Rošnji (občina Starše), kjer prostega termina med tednom skorajda ni več na razpolago.

Občinski svetniki so v načrt razvojnih programov za prihodnje leto uvrstili tudi obnovo cerkvenjaškega kulturnega odra in na zadnji seji potrdili investicijsko dokumentacijo zanj.