S tem, ko se je ministrstvo za kulturo postavilo na stališče, da širša meja vplivnega območja kulturnega spomenika ptujski grad ni natančno določena, so se odprla številna vprašanja. Po tej razlagi je namreč možno sklepati, da ima Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) pristojnosti le znotraj 300-metrskega pasu okrog gradu (spomenika), medtem ko širši prostor ni definiran. So torej številne investicije – nekatere celo neizvedene zaradi strogih pogojev zavoda kot je npr. postavitev reflektorjev na mestnem stadionu – ustavljene brez zakonske podlage in ali je ZVKDS večkrat prekoračil svoja pooblastila?

'Ona je poet' je naslov pesniške zbirke, ki vabi v svet odraščajočega dekleta. Direktno, igrivo, romantično in z občutkom literarna ustvarjalka Ana Zemljič bralca popelje v svoje misli, strahove in strasti. S prikrojenimi verzi se razkriva, spoznava samo sebe in naposled osvaja bralca.

V Miheličevi galeriji na Ptuju so 18. marca odprli razstavo Čas med vinom, umetnostjo in družabnostjo Kogledarji Kogl 2007–2021, ki bo na ogled do 18. aprila. Obiskovalcem jo je predstavila kustodinja galeristka Stanka Gačnik. Gre za posebno razstavo z vrhunskimi umetniki na eni strani in na drugi strani za paleto oblikovalcev, ki so oblikovali prav za posestvo Kogl na različno tematiko. Prvič pa se je tudi zgodilo, da so koledarji predstavljeni zunaj njihovega primarnega okolja.

Zgodba pupike, ki je stara 100 let, se začne v Ormožu, ko jo je prejelo majhno dekletce. Opazovala je odraščanje dekletca v dekle, žensko, mater in babico in jo spremljala na vsakem koraku. Njeno zgodbo sta predstavili sestri Marija in Ina Lah, ki sta odraščali pod njenim budnim očesom.

Letošnje povabilo za sodelovanje v Bralno značko za odrasle (BZO) 2021 je spletno. Covid-19 še vedno meša štrene na vseh področjih družbenega življenja in dela. Informacijska tehnologija pa je tista, ki tudi v teh razmerah ponuja kakovostne rešitve in ljudem omogoča, da niso prikrajšani za kulturno življenje. Knjigoljubci bodo tudi v letošnji Bralni znački za odrasle lahko literarno potovali, od knjige do knjige pa jih bo letos nosil veter.

Ob koncu razstave Iz srca rojena umetnost vizualnega umetnika Arjana Pregla v Galeriji mesta Ptuj so predstavili še katalog o umetniku z naslovom Arjan Pregl Na platnu. Na tiskovni konferenci so sodelovali: Dušan Fišer, vodja Galerije mesta Ptuj, Maja Antončič, kustosinja Likovnega salona Centra sodobnih umetnosti Celje, in umetnik Arjan Pregl. Rdeča nit je otroško slikarstvo, ki ga na različne načine transformira, oblikuje in nato vrne v svoj umetniški kredo, je povedal Dušan Fišer.

Kulturno udejstvovanje ima v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah dolgo tradicijo, saj je v začetku leta 2021 praznovalo 130-letnico obstoja. Najprej kot bralno društvo, ki se je nato razvilo v kulturno-umetniško društvo. Od leta 1970 je v prostorih večnamenske dvorane tudi društvena knjižnica z okrog 6.000 enotami gradiva, za katere pa tam že dolgo ni več dovolj prostora.

Izbrali smo jo skupaj z vami in skupaj z vami se ji želimo tudi pokloniti. Pridružite se nam na razglasitvi Slovenke leta 29. marca ob osmih zvečer v živo na www.slovenkaleta.si.

Šolanje na daljavo je v precejšnji meri spremenilo podajanje učnih vsebin. Nikakor pa ni vplivalo na ustvarjalnost in številne spretnosti otrok. Učenci OŠ Hajdina so namreč v času, ko so bila vrata šole zaprta, ustvarili številne izdelke. Zato so se odločili za pripravo razstave »Corona – delo do doma«, ki bo vse do 15. aprila na ogled v razstaviščnem prostoru PSC Hajdina.

V Grajski pristavi v Ormožu je odprta posebna razstava. Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož je pripravil razstavo pupik, ki so bogatile življenja otrok preteklih generacij. Najstarejša pupika pa naj bi danes štela že 100 pomladi.

Enajst let po prvi samostojni razstavi rezbarja Petra Gojkoviča iz Spuhlje, sicer rojenega Hajdinčana, smo ga ponovno obiskali v njegovi delavnici v kleti družinske hiše. V tem času se je uspešno predstavil na novih številnih skupinskih razstavah v Sloveniji in tudi tujini.

Ptujska Prešernova ulica je ena izmed tistih, ki predstavljajo izjemno pomemben del mesta. Mali obrtniki, ki delajo v tej ulici, so vredni zlata. Ena izmed obrtnic, ki ima v Prešernovi ulici svoj modni atelje že 13. leto, je modna oblikovalka Sabina Hameršak. Priznava, da tudi sama včasih pogreša večjo izpolnjenost ptujskih lokalov z obrtniškimi vsebinami: „To bi lahko bil naš paradni konj pri večji prepoznavnosti mesta in njenem obisku.“

Točno 25 let po prvi premieri ponovne profesionalizacije Mestnega gledališča (MG) Ptuj, ki so jo začeli s predstavo Sama M. Strelca Govor malemu človeku, so v gledališču odprli razstavo z naslovom Gledališka ustvarjalnost na Ptuju od 18. stoletja do danes.

Samo mesec dni je bil odprt razpis ministrstva za kulturo za sanacije najbolj ogroženih in najpomembnejših kulturnih spomenikov, ki jih bo v letih 2021 in 2022 sofinancirala država.

Na lokaciji, kjer je nekoč stal kapucinski samostan, porušili so ga leta 1975, je že nekaj časa gramozirano parkirišče. Objekt je skupaj s cerkvijo do porušitve uporabljala vojska. Mesto je območje nekdaj nedostopnih vojaških skladišč pridobilo šele po osamosvojitveni vojni. Pred ureditvijo v parkirišča pa so bila izvedena arheološka izkopavanja.

V Knjižnici Franca Ksavra Meška z izvirnim pristopom vabijo k branju. Sredi februarja so pripravili plesni nastop med knjigami, s katerim nagovarjajo mlajšo generacijo. Želijo se jim približati.

Na 38. Kurentovanju so prvič podelili zlati zvonec. Prejel ga je Aleš Kramberger, ki je bil v tem letu Kurentovanja najmlajši član skupine kurentov Ptuj 1. Skupina se je odločila, da bo robčke zbrala za svojega najmlajšega kurenta. S 83 zbranimi je premagala druge skupine in z zlatim zvoncem začela pisati svojo novo zgodbo.

Ptujska mestna godba piše bogato in zanimivo zgodovino. Ko je Pihalni orkester Ptuj leta 2005 praznoval 150-letnico delovanja kot civilno organizirana mestna godba, je od začetkov ptujskih godbenikov minilo že več kot 600 let. V letu 2020 je Pihalni orkester Ptuj, ki je od leta 1976 organiziran kot kulturno društvo in že več kot 10 let deluje tudi v lastnih prostorih, praznoval že svojo 165-letnico delovanja. Zaradi koronakrize načrtovanih prazničnih in drugih aktivnostih na pomembnejših mestnih in drugih dogodkih ni mogel izpeljati. Prvotno so želeli praznovati junija, izšlo pa se ni niti decembra.

Naši pevski talenti so dočakali 7. sezono projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Skupaj z njimi tudi občine, osnovne šole in organizator – družba Radio-Tednik Ptuj. Začetek nove sezone je sicer zamaknila koronakriza, ki še traja, ob doslednem upoštevanju zdravstvenih ukrepov pa bo tudi ta uspešna, saj je tistih, ki želijo peti v tem projektu, iz leta v leto več. Vedno več pa je tudi tistih, ki se pevsko izpopolnjujejo, ne samo zaradi močne konkurence, temveč zato, ker se želijo pevsko in glasbeno čim bolj izpolniti. Zavedajo pa se tudi, da gre za znanja, ki jim bodo kasneje zagotovo koristila v življenju, ko bodo načrtovali svojo poslovno pot.

V tem tednu lahko spremljamo napeto tekmovanje med središkimi pustnimi maskami za naziv najlepša in najizvirnejša maska. Tekmovanje bo trajalo do nedelje. Tokrat najboljše maske ne bo izbirala komisija, pač pa bo lahko glasoval vsak posameznik.