Na odrskih deskah ptujskega gledališča je v minulih dneh svoje baletne dosežke predstavilo 80 mladih baletnih plesalcev Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj (78 punc in dva fanta). Učenci različnih starosti, ki tedensko obiskujejo ure baleta, so pod vodstvom mentorice Alenke Kostrevc pripravili predstavo Hrestač.
Na pustni razstavi v hotelu Primus na Ptuju sta na ogled zgodba o kurentu na razglednicah, ki jo je pripravil zbiratelj ptujskih razglednic in filatelist Franc Golob, ter osebnih pustnih znamk ptujskih filatelistov pod vodstvom Petra Krefta.
Petnajst let po končani obnovi gledališke stavbe preddverje dvorane ponovno krasi spominska plošča v spomin igralcem, ki so izgubili življenja med drugo svetovno vojno. Ponovno so jo namestili na letošnji Prešernov dan. Prvotna iz leta 1948 se je namreč med obnovo izgubila oz. se je za njo izgubila vsaka sled.
Vseslovenski megalomanski kvačkarski izziv za Guinnessovo knjigo rekordov se je začel februarja lani v okviru facebook skupine, je povedala pobudnica in njegova gonilna Jadranka Smiljič, ki se je za svoj 40. rojstni dan že vpisala v Guinnessovo knjigo rekordov. Skupaj z Anito Kac sta se izkazali v maratonu nepretrganega kvačkanja. Odziv za novi projekt, da bi skvačkali 212 grbov slovenskih občin, je bil izjemen. Na koncu je 212 kvačkarjev, 211 kvačkaric in en kvačkar, izziv sprejelo in do 28. januarja letos skvačkalo vse grbe slovenskih občin.
Luka Pongrac, učenec 2. b-razreda OŠ Olge Meglič na Ptuju, je svojega prvega kurenta narisal že zelo zgodaj.
V Salonu umetnosti je na ogled raztava Skrita mestna dvorišča. Razvoj srednjeveškega Ptuja. Arheološke raziskave na Stari steklarski na Ptuju.
Tudi iz Miklavža pri Ormožu, natančneje iz Zasavcev, prihaja zgodba vaščanke Klavdije Topolinjak, ki se je pridružila izjemnemu projektu Slovenija kvačka. V več kot 120 urah dela, 1,2 kg porabljene volne in precej vloženega truda je začetnica skvačkala precej zahteven ormoški občinski grb.
„Sem enaindvajsetletna Ptujčanka, željna novega znanja, izkušenj in priložnosti, študentka tretjega letnika Pravne fakultete v Mariboru. Razmišljam tudi o magistrskem študiju, morda v smeri menedžmenta, “ je povedala Blažka Hojak Šalamun.
V počastitev slovenskega kulturnega praznika so v Knjižnici Ivana Potrča pripravili spletni dogodek, na katerem so gostili ilustratorja Patrika Komljenovića iz Kidričevega, avtorja sodobnega stripa o povodnem možu Franceta Prešerna, ki si ga je mogoče ogledati tudi na razstavi v razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj do 24. februarja.
V večnamenski dvorani v Žetalah so letos na poseben način obeležili slovenski kulturni praznik. Zaradi trenutnih epidemioloških razmer že drugo leto zapored niso organizirali tradicionalne proslave. So pa v manjšem številu nastopajočih in obiskovalcev pripravili odprtje fotografske razstave in svečano predajo kvačkanega grba občine.
Člani društva Koranti Poetovio so tudi letos s pokom biča po ptujskih ulicah in trgih oznanili začetek pustnega časa.
Jelka Verk je licenco Miss Slovenije za Miss sveta prevzela pred nekaj leti, ko se je odločila, da bo pri projektu delala drugače in podirala stereotipe, ki so se skozi leta prilepili na lepotna tekmovanja.
Revija Jana je sinoči v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma razglasila Slovenko leta 2021. Bralke in bralci so letos izbrali Niko Kovač.
Orači iz Golega Vrha TD Podlehnik so v minulem tednu na Gorci ob etnološkem muzeju izvedli korantov skok.
Strojna šola Ptuj, ŠC Ptuj, in Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož sta združila moči in pripravila razstavo z naslovom Ptujske maske rajamo, v goste vam prihajamo – »Fašenk po strojniško«.
Praznik kulture so obeležili tudi v občini Ormož. Vrhunec praznovanja je bila osrednja občinska slovesnost s podelitvijo najvišjih priznanj Ksavra Meška za dosežke na področju kulturne dejavnosti. Zaradi trenutnih razmer je bil ogled proslave omogočen preko kanalov lokalne televizije, kulturni program so obogatili učenci OŠ Ormož.
Praznično je bilo ob kulturnem prazniku tudi na Ptuju. Osrednjo slovesnost sta v ponedeljek priredili MO Ptuj in Zveza kulturnih društev (ZKD) Ptuj.
Obnova dominikanskega samostana na Ptuju, ki še vedno ni dokončana in zaradi katere je Ptuj izgubil prostore arheološkega muzeja, še po dvanajstih letih buri duhove. Mesto in država sta še vedno brez pravega dogovora o tem, kdo je tisti, ki bo postavljal novi arheološki muzej. Ptuj zaradi tega veliko izgublja, prav tako arheološka stroka.
»Kako žlahtna knjiga,« sem vzkliknila! Kako lepo je, ko se srečata ljudska pravljica in deveta umetnost. Kot nalašč ob kulturnem prazniku!
Iniciativo za obnovo gradov Borl in Dornava bosta morali izkazati tudi lokalni skupnosti. Država bi obnovljena objekta predala v upravljanje javnima zavodoma, ki bi ju ustanovili občini Dornava in Cirkulane. Za grad Borl na ministrstvu za kulturo sicer dopuščajo možnost sodelovanja z državnim zavodom, medtem ko za Dornavo vztrajajo pri ustanovitvi občinskega zavoda.
