V nedeljo, 21. avgusta je - sicer z nekoliko zamude zaradu koronavirusnih omejitev - 30 let praznovala Orfejčkova parada, ki je svojo pot pričela 26. decembra leta 1991. Hkrati s praznikom pa je to bilo tudi njeno slovo z Lukom in Pepijem ter Danico. V vseh teh letih je vedno bila vesela, nagajiva, polna humorja.

V Domu krajanov Turnišče je 14. avgusta potekalo že tradicionalno srečanje ljudskih pevcev in godcev. Organizirali so ga ljudski pevci DU Turnišče, ki tako ohranjajo tradicijo, ki so jo začeli nekdanji pevci mešanega pevskega zbora Ivana Rudolfa Breg Ptuj. Lipo so ob 20-letnici samostojne Slovenije zasadili ob domu krajanov na Bregu. Tri lipe pa tudi sicer rastejo v turniškem parku. Že letos pa so turniški ljudski pevci, ki jih vodi neumorna Silva Kajtezovič, tudi povezovalka nastopov, skupaj z vodstvom ČS Breg – Turnišče napovedali, da bo srečanje v nedeljo popoldan pod lipo prihodnje leto potekalo na Bregu.

Dornava bo v nedeljo popoldan v znamenju Lükarskega praznika. Tega dve leti zaradi omejitev v zvezi s koronavirusom niso organizirali, zato letošnjega nedvomno že vsi nestrpno pričakujejo, tako organizatorji kot obiskovalci.

Bil je maj, leta 2012, pomlad je bila v svojem razmahu in občina Hajdina je bila sredi priprav na praznovanje dneva državnosti in postavitvi doprsnega kipa našemu rojaku Francu Jezi. Mrzlično smo iskali slavnostnega govornika, ki bi lahko avtentično prikazal lik in delo našega rojaka in ki bi bil hkrati pripravljen skočiti v tako velike čevlje. Usoda je hotela, da nam je uspelo pridobiti telefonsko številko pisatelja Borisa Pahorja, s katerim je Franc Jeza večji del svojega življenja v Trstu tudi prijateljeval in sodeloval. Nikoli ne bom pozabil trenutka, ko sem poklical na to številko in nemiren pričakoval odziv na drugi strani.

V Markovcih je v minulih dneh odmevala zborovska pesem. Člani Kulturno umetniškega društva Markovski zvon so namreč že 14. leto zapored organizirali Mladinski glasbeni tabor Poj z menoj. Mladi pevci so od torka do nedelje skupaj prepevali, se igrali, veliko novega naučili, pa tudi spoznali nove prijatelje – in vse to brez ekranov, pametne telefone so namreč morali pustiti doma.

Na kmečkem prazniku na Destrniku, že 41. po vrsti, je bilo letos ves dan živahno, dogodki v organizaciji domačega turističnega društva pa množično obiskani.

Ptujski oratorij je projekt, ki vsako leto združi ogromno zabave in druženja željnih otrok ter mladostnikov. Prejšnji teden se jih je zbralo kar 170, v petih dneh so sklenili veliko novih prijateljstev in doživeli ogromno nepozabnih dogodivščin.

Festival nagovarja zelo različna občinstva in je zelo prisoten v lokalnem prostoru. Zadnja leta pa izrecno poskuša vključevati mlade. Aleš Šteger je na tiskovni konferenci pred 26. festivalom Dnevi poezije in vina, ki Ptuj za nekaj dni v tem času postavi na svetovni zemljevid poezije, napovedal spremembe v vodstvu festivala in sami produkciji.

Člani Kulturno turističnega društva (KTD) Klopotec so tudi letos v sodelovanju z Društvom za ohranjanje dediščine Haloz (DRDH) prvo avgustovsko soboto poskrbeli za postavitev klopotca na domačiji Korpičevih v videmskem naselju Soviče-Dravci.

»Po petnajstih letih smo na novi stopnički, pred nami so novi izzivi, kako tej množici, ki pride na koncerte, nekaj ponuditi. To je velik izziv za Ptuj, ne samo za nas organizatorje festivala,« je po 14. festivalu Arsana povedal umetniški vodja in direktor festivala Mladen Delin. Zaradi hitre rasti pa ga mesto več ne dohaja, ne dohaja njegovih obiskovalcev, ki pridejo na festival in bi si radi nekaj privoščili. Že več kot deset let se pogovarjamo o tem, da bi morale biti gostilne v festivalskem času dlje časa odprte. Po končanih koncertih obiskovalci nimajo kje posedeti, naletijo na prazne ulice in zaprte gostinske lokale. Tega npr. v Kranjski Gori, Bohinju in krajih, ki bi se lahko primerjali s Ptujem, ni, tam zaprtih lokalov ni.

Zaposleni in vodstvo Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj so izrazili kar nekaj pomislekov okrog primernosti prvotno predlagane lokacije za selitev dela dejavnosti z Vičave na Osojnikovo 3. Kljub temu je bila po zadnjem kolegiju županov Spodnjega Podravja sprejeta odločitev, da se za potrebe mladih glasbenikov omenjeni prostori preuredijo in najamejo. Tik pred zdajci pa sprememba. Izbrali so novo lokacijo, v Puhovi ulici 6, kjer je doslej delovala uprava Vrtca Ptuj.

Ni ga, ki ne bi poznal klopotca, tega lesenega stražarja, ki v vinogradih, pa tudi povsod drugod, kjer raste vinska trta, z glasnim ropotanjem odganja ptice.

Ta konec tedna se na Ptuj vračajo Rimljani. Tradicionalne Rimske igre bodo mesto 15. zapored vrnile v neke druge čase in spremenile v rimski Poetovio. Glavnino dogajanja bodo izvedli v kampu na Štukih, kjer se bo predstavljalo in družilo okrog 800 udeležencev iz šestih držav.

V Doleni so člani Folklornega društva Rožmarin ponovno napisali zgodbo še enega že tradicionalnega Večera pod zvezdami, ki je prikazal prekrasen uvod v prireditve ob barvito obarvanih junijskih Vidovih dneh.

Ohranjanje starih kmečkih domačij je vse bolj popularno med občinami v Spodnjem Podravju. Ljudje namreč vedno bolj cenijo kulturno dediščino. Marsikje pa oglede teh kulturnih spomenikov že tržijo – nekje bolj, drugje pa manj uspešno. Ena izmed prvih občin, ki je prepoznala bogastvo več sto let starih kmečkih domačij, je Gorišnica, kjer se lahko pohvalijo z eno najstarejših, v celoti obnovljenih panonskih hiš.

Z mlado fotografinjo Kajo Kristovič se nama je v teh dneh končno, po več neuspešnih poskusih od lanskega leta, uspelo srečati v živo. V tem času je Kaja uspešno maturirala na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, se vpisala na Fakulteto za aplikativne vede (smer fotografija) in na Facebooku ustvarila stran Kaissa Foto. Fotografiranje je namreč njena zares velika ljubezen, kar je spoznala že zelo zgodaj.

Na Kogu v občini Ormož, kjer sta vino in trta že od nekdaj povezana z življenjem tamkajšnjih ljudi, se je minuli konec tedna začela nova edicija tradicionalnega večdnevnega dogajanja Poletje na Kogu, ki vsako leto privabi več kot 600 obiskovalcev.

Le malokdo se še spomni, kako se je nekoč pulilo lan oz. kako ta rastlina sploh izgleda ter kako se izdela lanena tkanina. V začetku tedna so to tradicijo, že 15. leto zapovrstjo, obudili pri teti Marti v Cerovcu Stanka Vraza v Ivanjkovcih.

Na ptujskih ulicah in trgih, ponekod tudi na stenah in na tleh, so se v zadnjih dneh pojavili novi okraski. Zanje so zaslužni za zdaj neznani grafitarji. Prvič pa so s svojo „umetnostjo“ ozajšali tudi osrednjo stavbo Šolskega centra ob Volkmerjevi. Za to so morali premagati precej višine. Njihovo početje ni samo sporno, je lahko tudi nevarno, saj gre za vzpone v nočnem času. Bližnji stanovalci so jih zaznali že pred časom.