Arhiv Štajerskega Tednika

Parklji naj bi imeli podobo hudiča ali demona in so del spremstva sv. Miklavža, ki predvsem pri otrocih, tistih, ki zaradi lumparij niso zapisani v zlati Miklavževi knjigi, vzbujajo strah. Običajno imajo kosmato telo, pa rogove in jezik ter rep. Gre za tradicijo, ki so jo v Žetalah še malce začinili. »Kostumi parkljev so bili nekdaj bolj ali manj posrečeno narejeni doma iz tega, kar so imeli ljudje pri roki, jaz sem po vzoru avstrijskih krampusov parklju nadel leseno masko in kožuh iz ovčje ali kozje kože, kravji ali konjski rep, ki služi za bič, ter zvonce. Nato sem začel v spremstvu Miklavža obiskovati otroke in tako se je razširila ideja o žetalskih krampusih. Sprva nas je bilo pet, sedaj nas je okrog 26,« je dejal Kos. Večina članov in tudi članic je iz Žetal in Majšperka, nekateri so bolj ali manj aktivni, vsi pa imajo svojo opravo. Pojava je brez vsakršnega dvoma strašljiva, še posebej ponoči, ko strah in domišljija dobita dodaten zalet. A cilj krampusov, vsaj žetalskih, ni, da bi otrokom nagnali življenjski strah v kosti:

Preberite več v Štajerskem Tedniku