Freepik

Po zadnji napovedi Banke Slovenije, iz junija 2025, bo rast BDP pri nas letos 1,3 odstotka, kar je precej manj kot v prejšnjih letih. Gospodarska aktivnost se je v prvem četrtletju skrčila za 0,8 odstotka, na drugi strani pa se je, po podatkih zavoda za zaposlovanje, junija brezposelnost znižala na najnižjo raven v času samostojne Slovenije.

Vendar delodajalci ostajajo pri plačah zelo previdni. Po drugi strani se lahko delavci oddahnejo ob dejstvu, da čeprav se plače ne bodo zelo zviševale, tudi znižanje plač načrtuje le 0,35 odstotka podjetij pri nas.

V prihodnjih letih bo rast plač ostala visoka, a to po zaslugi javnega sektorja, predvsem na račun uvajanja novega plačnega sistema. Letos je bila rast plač v javnih storitvah 11,2 odstotka, v zasebnem sektorju pa polovico manj, le 5,4 odstotka. V povprečju so se tako plače pri nas na zaposlenega povečale za 6,7 odstotka.

Kako bo v prihodnje?

V letih 2026 in 2027 naj bi se ob nizki brezposelnosti, a tudi omejeni rasti zaposlenosti, dinamika plač tudi zaradi umirjanja inflacije in okrevanja produktivnosti postopno znižala, a bo še vedno nad dolgoletnim povprečjem. Tako napoveduje Banka Slovenije. Po podatkih statističnega urada je povprečna mesečna bruto plača za april znašala 2.521 evrov bruto oziroma 1.600 evrov neto.

Denar kot najboljša motivacija

Od tistih delodajalcev, ki bodo plače zvišali, jih je daleč največ, dobrih 65 odstotkov, kot vzrok navedlo, da želijo s tem trenutno zaposlene zadržati v podjetju. Glede na podatke o pomanjkanju kadrov, je to razumljiva poteza. Dobri rezultati posameznikov so razlog za načrtovano zvišanje plač pri okoli 30 odstotkih delodajalcev, privabljanje novih zaposlenih pa pri 26 odstotkih.

Kakšne razloge pa navajajo podjetja, ki v drugem polletju 2025 ne načrtujejo sprememb v plačah?

Najpogostejši razlog za ohranitev obstoječih plač je dejstvo, da so delodajalci plače zvišali že lani ali v začetku letošnjega leta, kar navaja 61 odstotkov sodelujočih. Sledijo težke razmere na trgu (29 %), visoki stroški poslovanja (17 %) in notranja racionalizacija stroškov oziroma optimizacija procesov (15 %). V prvi polovici leta 2025 so imela podjetja največ težav s pridobivanjem novega kadra v oddelku proizvodnje, sledijo oddelki vzdrževanja, servisa, montaže in gradbenih del ter logistike in skladišča. 

Tujcev je vse več

Delodajalci ob tem vse pogosteje zaposlujejo tudi tuje delavce. V prvi polovici leta je bilo izdanih 7966 delovnih dovoljenj in 12.555 soglasij k enoletnemu dovoljenju za prebivanje in delo. Po zadnji raziskavi zavoda za zaposlovanje pa naj bi letos imeli v celoti 32.000 novih zaposlitev.

Najbolj naj bi se število delovnih mest povečalo v nastanitvenih in gostinskih storitvah ter storitvah prevoza in skladiščenja, pri čemer so najbolj optimistični manjši delodajalci. »Delodajalci bodo največ povpraševali po voznikih težkih tovornjakov, varilcih, delavcih za preprosta dela v proizvodnji, kuharjih, prodajalcih, skladiščnikih ter kadru za zdravstveno in socialno oskrbo,« so pri Manpowerju še zapisali v raziskavi. Se pa skoraj polovica delodajalcev vse pogosteje srečuje s pomanjkanjem ustreznih kadrov, to pri velikih podjetjih celo presega 70 odstotkov. Med najpogosteje iskanimi ostajajo že omenjena poklicna znanja. A. Z.