ČG

Študente je že od prvega leta vabil, naj pišejo pesmi, kar je imelo zelo lep odziv. Pisali so jih v različnih oblikah, predstavil jih je tudi v svojih pesmaricah pesniških oblik, ki so izšle v več izdajah.

Nekateri njegovi študentje so danes sijajni pesnice in pesniki. Med njimi Aljaž Koprivnikar, Katja Gorečan, Laura Repovš, Nina Dragičević itd.

Sam je začel pesmi pisati leta 1969 – iz globoke, čustvene patetične stiske, ko so ga obdajale zelo črne misli, da življenje nima smisla. Nenadoma se je kot rešilna bilka pojavila ideja, da bi pisal pesmi. V tistem trenutku je vedel, da je to smisel njegovega življenja. Za poezijo se je odločil prvega septembra tega leta, četudi pred tem ni napisal ene same pesmi.

„Od tistega trenutka sem pesnik. Moj pesniški jezik se je od začetkov do danes zelo spremenil. Ena od temeljnih nalog poezije je, da izreče skrivnosti, ki so zakopane v jeziku, v naši zavesti. Zelo rad prevajam tudi simbolistične pesnike. Sploh pa je prevajanje ena neverjetna izkušnja. Občutek imam, da so edine pesmi, ki sem jih v resnici prebral, tiste, ki sem jih prevedel, saj sem jih moral prebrati stokrat in še večkrat. To je zelo globoko branje,“ je povedal.

Na ptujskem pogovoru se je spomnil tudi enega najbolj prepoznavnih in najboljših slovenskih pesnikov Tomaža Šalamuna, po katerem so na Ptuju poimenovali najkrajšo ulico.

Triptih Vrata nepovrata poklon staršem in spominom

Več v Štajerskem tedniku