Miša Pušenjak

Biostimulanse, ki jih uporabljamo za krepitev rastlin, lahko uvrstimo v tri skupine. V prvi so izvlečki morskih alg, v drugi različne aminokisline, v tretji pa izvlečki rastlin.

Pripravki, izvlečki iz morskih alg

Pripravki so narejeni kot izvlečki morskih alg, vendar sem lani dobila informacijo, da delujejo tudi alge iz domačih ribnikov. Edino, kar pa bi vas opozorila, je, da če v ribnikih uporabljate karkoli, kar je namenjeno čiščenju vode, potem take alge seveda niso primerne za uporabo na rastlinah. Zagotovo pa so odličen kompostni material. Sem pa pred kratkim našla tudi recept. Namočimo jih v vodo – 20 % posode alg in do vrha napolnjen lonec z vodo. Pustimo stati 12–24 ur, nato precedimo in seveda takoj uporabimo. Lahko zalivamo ali škropimo. Tudi zdaj, v tem času, bi jaz z algami zalila vse rastline, ki so na prostem ali v rastlinjaku.

Sama jih uporabljam kot listno gnojilo, z njimi škropim, kadar se pripravlja stresna situacija. Prav tako pa jih uporabljam kot gnojilo, z istim pripravkom zalivam. Običajno setev zalijem s čistimi algami, večer pred presajanjem sadik pa jih zalijem še enkrat. Prav tako vedno po presajanju balkonskega cvetja v prvo vodo za zalivanje dodam morske alge. Res pomagajo koreninam rastlin, da se hitro razrastejo. V sezoni pa običajno enkrat mesečno ali pa pred napovedjo skoka temperature vse moje balkonske lepotice zalijem tako, da gre tekočina tudi po listih.

Pa še eno mesto imajo alge, namreč takoj po nastopu poškodbe zaradi toče (najpogosteje) vetra, ali škodljivcev posevek poškropimo s čistimi morskimi algami. Te namreč tudi hitro zaprejo rane, s tem pa preprečijo vstop glivicam in drugim boleznim v rastline. Šele čez dan ali dva pa, ko pregledate posevek, uporabite ustrezen (naravni) fungicid, ki pa mu dodajte aminokisline za hitro obraščanje.

Miša Pušenjak

Aminokisline

Osnovna vloga aminokislin je izgradnja beljakovin. V naravi obstajajo številne aminokisline, a le dvajset jih je v beljakovinah celic. Vendar se brez prisotnosti aminokislin ne more izvajati in končati prav noben biološki proces. So torej nujen sestavni del narave in vsake celice rastlin.

Prav tako pa imajo aminokisline različno pomembnost v različnih bioloških ciklusih rastlin. To se je dobro zavedati, ko se odločamo, kateri pripravek bi v resnici kupili. Žal moram povedati, da vedno oznak na posameznih pripravkih tudi ne najdete. V malih koncentracijah so rastlini vedno nujno potrebni lizin, triptofan in metionin. Prolin sodeluje v procesih ravnanja z vodo v rastlini, krepi celične stene rastlin, s čimer postanejo rastline odpornejše na temperaturni stres kakor tudi na bolezni in škodljivce, ki jim debelejše, trše celične stene ne odgovarjajo. Glicin je potreben za formiranje rastlinskih tkiv, je tudi osnovna sestavina celic klorofila. Zato sodeluje predvsem pri obnovi tkiv po poškodbah, rasti in razvoju rastline, ima pa tudi velik pomen pri obrambi rastlin pred klorozami. Lizin in arginin pa pospešujeta fotosintezo in predvsem podaljšujeta življenje rastlin, s tem pa tudi kakovostnejši pridelek. Arginin sodeluje pri razvoju koreninskega sistema in pri tvorjenju hormonov rastlin.

Izvlečki iz rastlin kot biostimulatorji

Že dve leti pa v trgovinah najdemo tudi izvlečke iz rastlin kot pripomoček za boljšo rast in razvoj rastlin. Gre za pripravek, ki vsebuje izvlečke kopriv, vrbovega lubja in sončničnega olja. Le-ta je kombinacija zgoraj omenjenih vplivov na rastline. Njegova uporaba v normalnih vremenskih razmerah dvigne odpornost rastlin tako, da preventivna uporaba naravnih ali kemičnih sredstev za varstvo rastlin ni potrebna. Takoj po setvi lahko seme zalijemo s tem pripravkom in s tem pomagamo semenu pri hitrejšem vzniku in razvoju kalčka. Poleti pa z njim pomagamo rastlinam premagovati stres, oblikovati več cvetov in čvrstejše plodove. Prav tako dobimo pripravek, kombinacijo alg in izvlečkov rastlin. Namesto nas so naredili tudi pripravek iz timijana, kopriv in preslice. Tudi iz drevesa nem, ki ga poznamo prav kot čudežno drevo, lahko kupite izvleček kot biostimulans ali celo insekticid. A tudi doma si lahko sami naredite podobne pripravke. Protistresno delujeta čaj in pripravek iz cvetov ognjiča ali regrata. Pripravek in čaj iz cvetov ognjiča tudi celita rane, ki jih rastlinam povzročijo neprimerno vreme ali škodljivci. Prav za premagovanje nizkih temperatur pa je namenjen pripravek iz nadzemnih delov baldrijana, cvetov in listov.

Za konec

Uporaba zgoraj omenjenih pripravkov je postala stalnica v pridelavi hrane, zakaj jih ne bi uporabili tudi na vrtu. Niso dragi in so dostopni tudi v manjših količinah. Vendar jih je nujno tudi pravilno hraniti. Ne puščajte jih v rastlinjakih, na toplem ali na svetlem. Ko jih odprete, jih skušajte tudi čim prej porabiti. Doma narejeni pripravki pa tako nimajo trajne stabilnosti in jih delamo in uporabljamo sproti.

Pa še eno zadnje, a zelo pomembno priporočilo. Ne uporabljajte jih, ko so rastline ovenjene, prizadete od vročine. Počakajte, da se ohladi in si rastline opomorejo. Natančno upoštevajte navodila o uporabi. Sončni žarki omejujejo njihovo delovanje, zato jih uporabljamo šele po sončnem zahodu.