Črtomir Goznik

Na njej so podelili – lahko bi rekli »za nazaj« – kar 34 Bloudkovih nagrad, najvišjih državnih priznanj na področju športa. Prejeli so jih športniki in športnice, ki so v preteklosti osvojili medalje na olimpijskih igrah, paraolimpijskih igrah, olimpijskih igrah gluhih in šahovskih olimpijadah, za kar niso prejeli Bloudkovih nagrad. Nekateri od njih so v preteklosti že prejeli Bloudkove plakete, nekateri pa tudi teh ne.

Med tokratnimi prejemniki Bloudkove nagrade je bila tudi ptujska paraolimpijka Tatjana Majcen Ljubič. V kratki obrazložitvi je bilo zapisano: »Tatjana Majcen Ljubič je osvojila dve paraolimpijski medalji – srebrno v metu kopja in bronasto v suvanju krogle –, obe v Atenah 2004, bila pa je tudi četrta v metu diska. Da se je izmojstrila v vseh panogah, je potrebovala malo časa. Bila je zelo vztrajna in je verjela vase. Vrsto let (2002–2012) je bila državna prvakinja v vseh disciplinah z metom.« Tatjana Majcen Ljubič se dogodka ni mogla udeležiti, nagrado je prevzel njen sin.

To ni bila redna podelitev, ki se izvaja vsako leto ob obletnici rojstva Stanka Bloudka, po katerem ta priznanja nosijo tudi ime. Bila je posebna, na trenutke tudi čustvena podelitev, ko so se na odru zvrstili slovenski športniki in športnice z vrhunskimi mednarodnimi športnimi dosežki še iz časov bivše skupne države in tudi za čas samostojne Slovenije. Počasen korak in po večini osiveli lasje so pričali o njihovih častitljivih letih, ko je spomin na njihove vrhunske športne dosežke že nekoliko zbledel, Nekatere je odločitev o odpravi neenakosti iz preteklosti prijetno presenetila, celo ganila.

Med prejemniki Bloudkovih nagrad »za nazaj« je bilo 30 posameznikov in štiri ekipe iz različnih športnih panog. Največ, kar 24 nagrad je šlo v roke športnikom invalidom za vrhunske mednarodne športne dosežke na paraolimpijadah in olimpijadah gluhih, kar kaže na to, da so bili v preteklosti nekoliko spregledani.

Več v Štajerskem tedniku

arhiv organizatorja