Miša Pušenjak svetuje: Čimprej se znebite teh starih vrtičkarskih navad
Naslov je sicer mogoče koga celo razjezil, zato naj najprej povem, da je večina znanja, ki so vas ga naučile vaše babice, še vedno povsem v redu.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Mogoče bi bil boljši naslov celo nekatere nove navade vrtičkarjev, ki se jih čim prej znebite.
Visok ali nizek fižol
Zdaj je sicer za setev fižola še prezgodaj. A vseeno ni prezgodaj, da razmislimo o nekaj dejstvih v zvezi s setvijo fižola. Prva navada, ki se je je smiselno otresti, je zagotovo navezanost samo na visok fižol. Vendar se je v času vremenskih sprememb marsikaj spremenilo. Mnogi tožijo, da visok fižol ne cveti, drugi, da cvetovi odpadajo. Cvetenje visokega fižola je odvisno od sorte, vsekakor pa ne cveti v dolgem dnevu. Posamezna sorta začne cveteti takrat, ko se dan zanjo ustrezno skrajša in nič prej. Odpadanje cvetov pa je seveda posledica previsokih temperatur, pri katerih je oplodnja skoraj nemogoča. Zato je visoki fižol vrtnina, ki nam daje pridelek šele jeseni. Za mnoge potrebuje tudi preveč prostora. Še vedno mnogi ne sejejo nizkih sort, ki pa nam dajo pridelek izredno hitro. V Sloveniji še vedno ponekod vlada mišljenje, da stročji nizek fižol ni dober. Tega se otresite.
Nizki fižol lahko sejemo prej
Medtem ko je setev visokega fižola nesmiselna prezgodaj, saj zato ne bo prav nič prej rodil, lahko nizkega sejemo zelo zgodaj. V rastlinjak lahko sorte za stročje z nekaj sreče sejemo že konec marca, zadnja setev na prosto pa je lahko v večjem delu Slovenije še nekje proti koncu avgusta. Torej zgodnji pridelek boste vedno dobili s setvijo nizkega fižola. Sama bi ga sicer konec marca, v začetku aprila posejala za sadike nekje na toplem. Sadiko dobimo v treh tednih. Zdaj je ravno čas za setev, sadike pa boste lahko sadili tudi že na prosto. Visokega fižola pa ne sejemo, saj s prehitro setvijo in sajenjem povzročimo samo veliko listne mase in vitic, česar ne jemo. Stročja pa bo manj.
Še druga nepravilnost (ne napaka) pa je, da mnogi nizke sorte še vedno sejemo v grmičke, torej v eno jamico več semenk. Pa je to nesmiselno. Nizek fižol sejemo v vrsto tako, da nekje na 8–10 cm posejemo eno do dve zrni. Če seme dobro kali, vedno zadošča eno zrno. Zračen nasad bo veliko bolj zdrav. Zato naj bodo tudi vrstice vsaj 40 cm narazen. Lahko so tudi več. Tako bo dovolj zemlje, da lahko posevek ogrnete z zemljo, s tem pa omogočite koreninam in mikroorganizmom na njih boljše pogoje.
Setev solate berivke
Zdaj prihaja čas množične setve solate. Mnogi mi že govorijo, da bodo sejali tudi berivko. Solata berivka ni sorta, je samo način pridelave.
In smo pri naslednji zelo zakoreninjeni navadi, ki pa se je res morate znebiti. Najpogosteje se berivka poseje »na povprek«, brez vrst, po celi gredi. S tem pa je potem kar nekaj težav, ki se jim elegantno izognemo, če jo posejemo v vrste. Vse vrtnine, tudi solata, so zelo hvaležne za rahljanje in zračenje zemlje okoli korenin. Če jo posejete na gredico »povprek«, kot pravimo, jo je veliko težje opleti, še težje oz. nemogoče pa je rahljati zemljo okoli rastlin. Vrstice so lahko oddaljene samo 20 cm, vendar je bolje, da je razdalja med vrsticami 25 cm, le tako bomo lahko z orodjem posegli med vrstice in vzdrževali primerno rahlo zemljo. Prav tako pa je spravilo, rezanje, veliko hitrejše in enostavnejše. Solata, posejana v vrstice, je skoraj vedno enakomerno velika, zato ne iščemo in izbiramo večjih rozet, režemo kar po vrsti vse in s tem prihranimo veliko časa. Vse to pa odtehta nekaj več dela, ko sejemo, a ne?
Druga napačna izbira so sorte za berivko. Ker smo navajeni na naše glavnate, krhkolistne solate, sejemo le-te. A vedite, da bo izplen listov berivke veliko večji, če boste posejali sorte, ki ne delajo glav, tako imenovane gentile. Le-te namreč ves čas delajo liste, rozeta se ves čas polni. Tako lahko berivko režete že od malega in ima enako kakovost še dokaj velika rastlina. Glavnate sorte pa v začetku naredijo nekaj listov, potem pa se ne gostijo več in so nekoliko večje že mlahave, mehke in predvsem količina nabranih listov je manjša.
Moje priporočilo pa je še, da posejete različne sorte, kar pomešane. Rdeče barve listov namreč dajejo drugačen spekter koristnih snovi kakor zelene. Vendar je bolje kupiti seme posameznih sort ločeno, potem pa ga pomešati doma in posejati. V vrečico z napisom solata berivka lahko namreč ponudniki semena dajejo tudi slabše kaljivo, običajno starejše seme. Ker se berivka seje na gosto, slabe kaljivosti ne opazite, dokler s tem ne pretiravajo.
Za konec pa še zadnji nasvet glede setve solate. Berivko posejemo in porežemo v celoti. Pogosto namreč gospodinje potem iz posevka vzamejo sadike, ki nimajo koreninske grude. Naj bo setev berivke točno to, setev berivke. Za glavnato solato pa raje kupite sadike s koreninsko grudo (v lončkih), lahko pa si jih seveda pridelati tudi sami. Tako boste s pridelkom obojega veliko bolj zadovoljni.
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
