Miša Pušenjak o fižolu malo drugače
Fižol pa je rastlina, ki potrebuje toplo, toplo, toplo in pri 5 oC že pomrzne. Fižol je v naših krajih res že zelo dolgo. A še vedno ga mnogi radi jedo.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Fižol uvrščamo ljudje med stročnice, narava pa med metuljnice. To pa so rastline, ki sodijo med izboljševalce zemlje. Zato bi bilo nujno, da je na vrtovih vsaj 25 % stročnic (ali metuljnic, to so detelje …). Ker pa so vrtovi majhni, je seveda težko najti prostor za visoki fižol.
Mnogi še vedno niso prav sprejeli, da je danes na trgu tudi veliko semena nizkih sort, tako stročjih kakor tistih za zrnje. Pa tudi tisti, ki imajo dovolj prostora za visoke sorte, si lahko prve stroke zagotovijo s setvijo nizkih sort. Te so seveda zgodnejše. Pa še eno veliko prednost imajo, niso občutljive na dolžino dneva.
Tudi visoke temperature jim ne škodujejo tako močno kakor visokemu fižolu. Slednjemu v času visokih temperatur odpadajo cvetovi. Tega se skoraj ne da preprečiti. Nizke sorte sicer morda manj obilno cvetijo, ko je res vroče, a stroki se razvijejo. Nizki fižol lahko sejemo bolj zgodaj, vendar vedno upoštevamo tudi temperature zemlje, ki pa ne smejo biti pod 15 oC. Torej je čas za setev nizkega fižola nekje v zadnjem tednu aprila, še bolje pa v začetku maja.
Fižol pa lahko vzgojimo tudi iz sadik
Res je, fižol brez težav vzgojimo tudi iz sadik. Ker se vsem spomladi vedno mudi, je morda celo bolj priporočljiva vzgoja iz sadik. Vzamemo lončke premera od 5 do 10 cm, seme preprosto posejemo. V majhen lonček tri semenke, v večji tudi do 10 semenk. Zalijemo in damo na toplo do vznika. Sadike fižola lahko pridelamo tudi na okenskih policah, bolje pa je v rastlinjaku. Posejemo pa jih tri tedne prej, kakor jih sejemo na prosto. Po mojih izkušnjah je najbolj smiselno pridelati sadike nizkega stročjega fižola. Na prosto jih posejemo nekje v drugem tednu aprila, za pridelavo v rastlinjaku pa ga lahko sejemo že zdaj. Fižol iz sadik daje višji pridelek in seveda tri tedne zgodnejši smo.
Zakaj cvetovi odpadajo
Po večini zasledim nasvete, da je treba fižol zalivati, saj cvetovi odpadajo zaradi žeje rastline. Pa ni čisto tako. Strok oziroma semena v njem so posledica oprašitve in oploditve seveda. Fižol je samoprašnica, to pomeni, da se opraši z lastnim cvetnim prahom. Večina cvetov je oprašenih že pred odpiranjem, vendar v vročini zadeva ne poteka povsem tako. Cvetovi se prehitro odprejo, cvetni prah pa ne doseže brazde pestiča, ni oprašitve, zato ni oploditve. Vendar se to pri nizkih sortah fižola ne dogaja. Zato svetujem, da na vrtu in tudi v rastlinjaku res sejete čim več nizkega fižola, predvsem seveda stročjih sort.
Vsekakor pa svetujem, da v vročih tednih, ko so temperature redno nad 30 oC, fižol redno škropite, nizkega tudi zalivate s pripravki, ki vsebujejo morske alge. Ko pa vročina mine, je čas za aminokisline. Od domačih pripravkov je to v vročini pripravek iz regrata, po končanem težkem obdobju pa končno pride na vrsto tako priljubljena kopriva. Ne uporabljamo je, dokler so rastline v stresu.
Termini setve
Nizki fižol lahko sejemo tudi bolj zgodaj kakor visokega. Razlog je ta, da je večina visokih sort kratkodnevnic, to pomeni, da zacvetijo šele v kratkem dnevu, to je pozno poleti. V dolgem dnevu pa tvorijo vitice in listje. Zato zgodnje setve pomenijo goščavo listov in stebel, s tem pa manj cvetov. Cvetovi se v senci ne oblikujejo, zato pa se jeseni na strokih hitro razširijo bolezni. Zato visok fižol sejemo šele v drugi polovici maja, na Gorenjskem pravijo, da je njihov tradicionalni datum jožefovo. Na Štajerskem pa ga ponovno sejemo še konec junija, na petrovo. Pogosto je »petrov« fižol bolj zdrav in roden.
Nizek fižol direktno na prosto sejemo, ko se zemlja dovolj ogreje (ima vsaj 15 oC), to je običajno nekje konec aprila. Vzgoja preko sadik pospeši prvo obiranje. Prve stroke lahko obiramo že 40 dni po sajenju sadik. Tudi pridelek je višji.
Sorte fižola
Več v 14. številki Štajerskega tednika
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
