ČG

Osnovne šole namreč ne morejo sprejeti otroka brez soglasja obeh staršev, kar pa v primerih nasilja pogosto ni možno. Nasilni starš soglasja praviloma ne želi podati, kar za žrtev pomeni dodatno stisko.

Na to problematiko opozarjajo v Sekciji za materinske domove, varne hiše in sorodne organizacije. Da so spremembe na tem področju mogoče, je dokaz novela Zakona o vrtcih. Ta enemu izmed staršev omogoča, da otroka v primeru nasilja v družini vpiše v drugi vrtec brez soglasja drugega starša. Ta ukrep preprečuje povzročitelju nasilja uporabo birokratskih ovir (zahteva po dveh podpisih) za nadzor nad partnerjem/partnerko in otrokom. Po mnenju strokovnih delavcev bi bilo podobno ureditev smiselno razširiti tudi na področje osnovnošolskega izobraževanja.

Novice

Kje se je v času ujme "zataknilo" 50 agregatov na gasilskih avtomobilih?

Praksa varnih hiš: otroci med sistemom in realnostjo

Anita Arnuš, strokovna vodja Varne hiše na Ptuju, se strinja, da sistemske ovire obstajajo. Pri šolanju otrok se pogosto zaplete prav pri soglasju staršev: »Če ni visoke stopnje ogroženosti, lahko otroci še naprej obiskujejo isto osnovno šolo. Če pa je družina visoko ogrožena in je selitev v drugo, varno okolje nujna, se pri prepisu šole pojavi težava, saj se morata po družinskem zakoniku oba starša strinjati. V praksi to pogosto ni mogoče. Žrtev je tako v podrejenem položaju, povzročitelj pa ima v nekaterih postopkih pogosto veliko moč in vpliv; na primer že s tem, da ne poda soglasja za prešolanje otroka na drugo šolo, čeprav bi bilo to za otroka lažje in boljše.«

Slovenija

Za metadon v desetletju kar 27,5 davkoplačevalskih milijonov evrov

V primeru nesoglasja o prešolanju odloča sodišče v rednem postopku ali v okviru začasnih odredb. Vendar postopki pogosto trajajo več mesecev, kar pomeni, da otroci v vmesnem času ne morejo obiskovati šole. Strokovni delavci, ki neposredno sodelujejo z žrtvami nasilja, se srečujejo s težkimi situacijami. Sistem namreč v takih primerih med šolskim letom ne omogoča šolanja na daljavo. Podatki iz prakse kažejo, da se približno polovica otrok, ki pridejo v ptujsko varno hišo, prešola.

Možnost začasnega vpisa v primeru nasilja

Čeprav praksa jasno kaže na težave pri prešolanju otrok iz družin, kjer je prisotno nasilje, bi bilo mogoče po mnenju strokovnih delavcev sistem razmeroma hitro izboljšati. Ena izmed ključnih možnosti v takšnih primerih bi lahko bila uvedba podobne ureditve, kot že velja za vrtce, in sicer možnost začasnega vpisa v osnovno šolo brez soglasja drugega starša. Takšna rešitev bi lahko otrokom omogočila takojšnjo vključitev v šolo, ki zanje predstavlja varno okolje, brez dolgotrajnega čakanja na sodne postopke.

Novice

Zaradi odločitve sodišča eno cesto rušijo, medtem že gradijo novo

Pravna varnost ali dejanska ogroženost?

Na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so pojasnili, da mora ravnatelj vpis zavrniti, če ni soglasja obeh staršev, saj šola ne more odločati o vprašanjih, ki so v pristojnosti sodišča. S tem naj bi se zagotavljala pravna varnost, enaka obravnava staršev in spoštovanje zakonitosti. A v praksi se odpira ključno vprašanje: ali formalna pravna varnost res pomeni tudi varnost otroka? Otroci, ki so bili priča nasilju ali so ga neposredno doživljali, se tako lahko znajdejo v položaju, ko jim sistem začasno onemogoča osnovno izobraževanje ali vsaj otežuje vključitev v novo šolsko okolje. Sekcija za materinske domove opozarja, da takšna ureditev lahko pomeni tudi kršitev otrokove ustavne pravice do varnosti in izobraževanja ter poziva pristojne organe, naj podajo jasna navodila in zagotovijo enotno in zakonito ravnanje šol.

Kultura

Avtisti še vedno preveč stigmatizirani in izključeni

Vaupotič Zemljič: »Gre za napako v zakonodaji«

Več v 17. številki Štajerskega tednika