MP

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Štajerski tednik za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Je vrtnina, ki je občutljiva na dolg dan in jo sejemo jeseni ali spomladi. Vendar je jeseni zadnji termin za setev nekje sredi septembra. Zdaj je torej zadnji čas za tiste, ki želijo posejati špinačo.

Zakaj bi sejali špinačo

Špinača je vrtnina, ki vsebuje ogromno klorofila, s tem pa magnezija, kalija, kalcija, železa, številnih vitaminov in še veliko dobrega. Je relativno enostavna za pridelavo. Ima pa še dodatno odlično lastnost: čez zimo prekrije prazno zemljo, ki tako ni izpostavljena vsem vremenskim neprilikam. Obe lastnosti predstavljata zelo močan razlog, da sejemo špinačo na svojem vrtu.

MP

Prebrala sem, da je nekdo napisal, da špinače ni smiselno sejati v rastlinjaku, češ da je prezimno trdna. Prezimno trdna je res, torej ne pomrzne, a v rastlinjaku ima druge prednosti: prekrita tla, skoraj celo zimo imamo na razpolago tudi sveže zelenje, ki ga je pozimi res zelo malo. Zato predlagam tudi pridelavo in setve v rastlinjaku, kjer jo lahko sejemo skoraj celo zimo.

Zelenjavni

Miša Pušenjak: Zakaj je smiselno, da pridelamo nekaj domačega komposta

Špinačo lahko pridelujemo tudi iz sadik

Še vedno mnogo vrtičkarjev ne ve, da lahko špinačo pridelamo tudi iz sadik. Vzamemo lončke s premerom 3–5 cm. V vsakega posejemo tri semenke, več nikakor ne. Setev prekrijemo s tanko plastjo zemlje in dobro zalijemo. Lončke postavimo v zelo svetel prostor, ni nujno, da je rastlinjak, lahko je to tudi balkon ali ustrezna površina ob hiši. Seveda je zalivanje nujno, občasno uporabimo še pripravke, ki vsebujejo morske alge, ali pripravek iz regrata ali rmana. Ko korenine rastlin lonček prerastejo, je čas za presajanje. Res pa je, da če takrat presajanje ne bo možno ali uspešno, lahko špinačo režemo kar iz lončkov. Bo pa seveda pridelka manj.

MP

Pridelava špinače iz sadik je zelo dobrodošla iz več razlogov: predvsem prihranimo štiri tedne, ko na gredi še lahko rastejo poletne vrtnine. Pridelek je višji in predvsem bolj enakomeren. Rastline imajo v začetni rastni fazi boljše pogoje za rast, zato so lepše in pogosto tudi bolj zdrave. Za zgodnjo spomladansko pridelavo jih lahko sejemo že januarja in jih gojimo v neogrevanem, svetlem prostoru.

Domača lekarna

Prehladi trkajo na vrata. Kako jih ukrotiti? Pomaga tudi čebula.

Pridelava iz direktne setve

Seveda je pri nas najpogostejša še vedno direktna setev. Predlagam, da vsaj za spomladanske setve grede pripravimo že zdaj jeseni, za jesenske je že prepozno. Temu rečemo slepa setev. Na tak način spodbudimo plevelno seme, da kali, mi pa ga potem uničimo enostavno s strgali ali motiko. Tako bo plevelov med rastjo veliko manj.

Kmetijstvo

Kaj bo še sploh raslo? Bo treba zamenjati kulture?

Sejemo nekje od sredine avgusta do konca septembra na prostem, ponovno pa spomladi od konca februarja in najpozneje do sredine aprila. Poletne setve se ne obnesejo, saj rastline hitro zacvetijo. Namesto nje imamo poleti druge rastline, ki jih uporabljamo na povsem enak način kakor špinačo.

Najbolj nujno je, da rastline posejemo v vrste, saj ima setev na povprek veliko negativnih lastnosti. Na prvem mestu je, da je odstranjevanje plevelov zelo oteženo, saj jih ne moremo samo postrgati s strgali ali motičico med vrstami. Moramo na kolena in pleti. Dejstvo pa je, da je špinača zelo občutljiva na konkurenco drugih rastlin, tudi plevelov. Zato so slepa setev ter predvsem setev ali presajanje sadik v vrstice zelo priporočljivi.

Ne gnojimo

Špinača sodi med vrtnine, ki izredno močno akumulirajo dušik tudi v svojih celicah in sokovih. Zato je nevarno, da ob premočnem gnojenju vsebuje preveč nitratov. Te pa so strokovnjaki opredelili kot zdravju nevarne spojine. Zaradi tega pred setvijo špinače ne spomladi ne jeseni ne dajemo nobenih gnojil: ne komposta, ne gnoja, ne mineralnih ne kupljenih organskih gnojil.

Novice

Suša v Spodnjem Podravju ne pojenja, septembra dežja niti za vzorec

Če bo treba, bomo gnojila dodajali prek listov med rastno dobo. Res je, da je špinača velik potrošnik kalija, zato bodimo pozorni, ali ga je v zemlji dovolj. Če imamo pogosto težave pri plodovih paradižnika, ki kljub zrelosti ohranjajo zelene dele vrhov plodov, v mesu pa se pojavljajo beli, trdi delci, na našem vrtu kalija primanjkuje. V tem primeru ga špinači dodamo nekje do 30 dag/10 m² v obliki kalijevega sulfata.

Med vrstami pustimo 30 cm, v vrsti pa naj bodo rastline narazen vsaj 5 cm. Potem bodo rozete velike, čvrste in kakovostne.

Špinači čez zimo zagotovimo rahla, zračna tla. Nekje konec februarja prezimne sorte okopljemo in prezračimo od zime zbito zemljo. Bodimo pozorni na uši, ki pa se pojavljajo redko. Zanje mora biti toplo, zato včasih predstavljajo težavo pozno spomladi. V rastlinjaku jo je seveda treba namakati tudi pozimi, a zelo poredko, zemlja se ne sme popolnoma izsušiti. To pa je tudi vsa nega, ki jo zahteva ta dokaj nezahtevna rastlina.

Kolobar pa je nujno potreben

Čeprav je res nezahtevna, ima eno zelo močno zahtevo, to je vsaj štiriletni kolobar. Pri tem je treba upoštevati, da je sorodnica blitve, rdeče pese, francoske špinače, tako da tudi te rastline ne smejo biti na isti površini vsaj štiri leta. V nasprotnem primeru lahko celoten posevek tudi propade.

Je pa dobra soseda paradižniku, zato lahko poletne setve izvedemo pod rastline paradižnika. Dobro se razume tudi z bobom, brokolijem, brstičnim ohrovtom, cvetačo, fižolom, jajčevcem, krompirjem, ohrovtom, pastinakom, strniščno repo, listnatim ohrovtom, kumaricami, kolerabico, hrenom, rabarbaro, zeleno, sladko koruzo in azijsko listnato zelenjavo. Od zelišč je priporočljivo med špinačo posejati koper ali koriander. Ne razume pa se z zeljem, redkvico in redkvijo.

Nadomestne rastline za špinačo

Špinača ima v bistvu samo eno slabo lastnost: v dolgem, poletnem dnevu je ne moremo pridelati. Zato poleti namesto nje posejemo novozelandsko špinačo, ki je odlična pokrivna rastlina in soseda paradižniku. Če pa želimo iti v višino, posejemo malabarsko špinačo, ki potrebuje oporo. Obe rastlini pa lahko na visokih gredah sadimo na rob in se bosta spustili ob robu grede navzdol. Seveda nekateri zlasti spomladi uporabljajo tudi koprive, ki jih režemo pred cvetenjem. Že moja mama je namesto špinače sadila ali sejala blitvo. Listi blitve imajo enake lastnosti, le da gre za vrtnino, ki jo lahko sejemo ali sadimo od zelo zgodnje spomladi do nekje avgusta, njena najboljša lastnost pa je, da prezimi. Ena rastlina običajno zadošča za enega družinskega člana. Špinače pa potrebujemo za enega člana nekje 0,5–1 m v vrstici. Blitvo režemo večkrat med sezono in spomladi še enkrat ali dvakrat, špinača pa se slabo obrašča in jo običajno režemo samo enkrat.

Če se potrudimo, lahko špinačo še vedno posejemo – letos, ko so nam listnate vrtnine dale malo pridelka, bo še toliko bolj dobrodošla.