MP

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Štajerski tednik za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Pobiranje je vedno smiselno

Mnogi bodo zdaj zavihali nos, a pobiranje polžev je med vsemi ukrepi, ki jih lahko izvajamo, najučinkovitejše. Dejansko je izvedljiv sicer le za obrambo pred rdečimi polži, saj je z malimi večji križ. Skrivajo se namreč kar med samimi rastlinami in jih težje najdemo.

Polže pobiramo res zgodaj zjutraj ali bolje pozno zvečer z baterijo, saj jih takrat najlažje in največ najdemo. Lahko pa jim nastavljamo tudi pasti, kjer jih iščemo tudi podnevi. Prav gotovo jih bomo našli pod deskami na vrtu. Da se bodo še bolj gotovo zadrževali tam, jim lahko nastavimo narezana jabolka ali rezine krompirja, ki jih imajo polži izredno radi. Najdemo jih tudi pod drugimi večjimi predmeti in v bližini njim najljubših rastlin. To so hren, hoste in seveda žametnice. Nekateri jih celo sejejo kot rastline za past, polži se lotijo le njih in pustijo ostale zelenjadnice na miru.

Zelenjavni

Miša Pušenjak svetuje: Zelenjadnice, ki imajo raje hladno

Pomagamo si lahko tudi tako, da v zemljo zakopljemo sklede, posode, kozarce s pivom. Najbolj uporabni so kozarci za vlaganje. Seveda jih ne napolnimo do vrha, ampak samo do polovice. Polži imajo pivo zelo radi in kar nekaj se jih bo v tekočini utopilo. Vendar so polži izbirčni. Nimajo vsakega piva enako radi. Zato poiščite tiste vrste, ki jim ugajajo. Prav tako je treba pivo vsaka dva dni zamenjati, saj tudi starega piva ne bodo sprejeli.

Nikakor pa polžev ne režemo na pol ali jih solimo oz. apnimo. V tem primeru zelo radi izležejo vsa jajčeca, ki jih imajo in se še zadnjič razmnožijo. Soljenje in apnenje pa močno škodita tudi zemlji.

MP

Polžem lahko poskusimo preprečiti dostop do naših rastlin

Polžem tudi poskušamo preprečiti dostop do njihove najljubše hrane – naših vrtnin in cvetlic. Težko se bodo prebili preko žagovine, kremenčevega peska, kamene ali apnene moke. S temi materiali obkrožimo gredice kakor obrambni zid. Trak okoli gredic naj bo širok vsaj za debelino dlani, najbolje pa je, da imamo s temi materiali nasute kar vse poti in seveda tudi pot okoli vrta. Polži se ne bodo mogli prebiti čezenj, saj jih bo material dražil, zasluzili se bodo in izločali veliko sline. Kremenčev pesek lahko potresemo tudi kot zastirko okoli rastlin, saj ne škodi zemlji. Uporabljamo ga celo za rahljanje težjih tal.Mnogi uporabljajo tudi lesni pepel.

Zelenjavni

Miša Pušenjak svetuje: Poletje gre h koncu, dela na vrtu pa še ni konec

V Avstriji in Nemčiji so se navadili in gredice preprosto obdajo s pocinkanimi ali bakrenimi ploščami kot ograjico. Višina je okoli 30 cm nad zemljo. Cink ali baker delujeta na polža kot elektrika in teh ograjic ne more preplezati. Take plošče se kupijo v vseh vrtnih centrih, kjer jih tudi narežejo. Namesto plošč lahko uporabimo tudi stare pocinkane žlebove.

Vonjave, ki polže odženejo

Mali polži pa so navadno kar med solato in je sploh ne zapuščajo. Vendar so občutljivi na nekatere vonjave, ki jim ne odgovarjajo. Zato tla okoli ogroženih vrtnin zastiramo z nekaterimi rastlinami, ki jim smrdijo. Prav povsod po Sloveniji najdemo bezeg. Uporabimo lahko listje in poganjke, s katerimi obdamo vse gredice z napadenimi rastlinami. Tisti, ki živite v bližini gozdov, lahko uporabite tudi liste gozdne praproti. Uporabimo pa lahko tudi zelene dele bele gorjušice (Sinapis alba), listje česna in čebule, pa tudi cele dele plevelne rastline, ki ji rečemo vratič. Tudi kapucinčki jim zelo smrdijo, posejane imamo lahko na kompostu in polagamo njihove dele okoli naših vrtnin. Tudi kanadska zlata rozga se je pokazala za učinkovito prepreko dostopa polžev na vrt. Pri tem pa moramo zastirke dokaj redno obnavljati, da je za polže neprijeten vonj vedno prisoten. Bezgove liste in liste česna in čebule lahko tudi namakamo v vodi, po 24 urah pa odcedimo in s to vodo zalijemo ogrožene rastline.

V sušnem in hladnem vremenu je zelo dobro, da gredice zastremo s slamo, senom ali pokošeno travo. Res pa je, da se v te zastirke, pa tudi pod folijo, zelo radi skrijejo tudi polži. Tudi v tem primeru med zastirko ali pod folijo nasujemo omenjene rastline, da bo polže smrad odvračal od teh priročnih skrivališč.

Zelenjavni

Miša Pušenjak svetuje: Kako do debelega paradižnika

Uporaba kupljenih pripravkov

V trgovinah nam ponujajo številne pripravke. Pri njihovi uporabi bodite zelo previdni. Tisti, ki so res učinkoviti, imajo zelo negativno delovanje na številne druge organizme, med njimi tudi na naše domače ljubljenčke, pse in mačke. Poginejo lahko tudi ptiči, ježki, ki po nesreči pojedo »zastrupljenega« polža. Zato naj bo njihova uporaba skrajno previdna. Ne uporabljamo jih med vrtninami, saj lahko preko korenin aktivna snov prodre v rastline in preko njih v naša telesa. Nikoli jih ne natresemo tam, kjer imajo dostop muce, psi, kjer vemo, da domujejo ježki. Najbolje je, da jih sploh ne potresemo direktno na zemljo, ampak jih nastavljamo na podstavke, pokrovčke. Polži imajo te pripravke radi, zato jih bodo prišli iskat in se z njimi »posladkat«.

Seveda so na tržišču tudi železovi kelati, tako imenovani ekološki pripravki. Ti žal niso tako učinkoviti kakor tisti »strupeni«. Vendar je njihovo delovanje še vedno dovolj močno, da je njihova uporaba smiselna. Mnoge moti, ker ne najdejo poginulih polžev. Polži po zaužitju pripravka prenehajo jesti naše vrtnine, se pa zaradi slabega počutja zatečejo v grmovje, v zavetje in poginejo tam. Zato jih ne najdemo. Čeprav mnogi menijo drugače, je tudi te pripravke smiselno nastavljati na kartone. Sama uporabljam pokrovčke od kozarcev za vlaganje, saj se ne razmočijo tako hitro, predvsem pa lahko nadzorujem, kdaj so jih polži pojedli in moram nasuti nov obrok.

Pomaga tudi zelena galica. To dobimo v zadrugah. Naredimo pripravek iz 20 l vode, ki vsebuje 400 do 600 g zelene galice. Na večjih površinah lahko modro galico pred dežjem potresemo v suhi obliki, in sicer 40 g zelene galice na kvadratni meter. Kadar ne pričakujemo dežja, je površino priporočljivo zaliti.

Zelena galica je sicer železovo gnojilo, ki se uporablja za odpravo kloroz. Vendar bi jo jaz uporabila samo po poteh na vrtu in v okolici vrta, kjer imamo goščavo. Ker še je sama nisem uporabila, bodite sprva previdni s škropljenjem po zelenih gojenih rastlinah.

Žal so škodljivci pogosto močnejši od nas, zato je boj z njimi trajen. Ne iskati hitrih rešitev, saj te najpogosteje povzročajo visok strošek v naši denarnici kakor tudi škodo v naravi. Zato kombinirajte različne rešitve, da bo na vrtu vendarle nekaj ostalo tudi za nas, nekaj pa bodo v deževnem, vlažnem vremenu vendarle pobrali tudi polži.