Miša Pušenjak svetuje: Spomladi počakamo s košnjami zelenic
Da mnoge rastline brez opraševalcev v naravi ne bi obstajale, je jasno vsem.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Po nekateri izračunih naj bi opraševalci samo v kmetijstvu prinesli v svetu nekje okoli 100 milijard €/leto, v Evropi 15–20 milijard €/leto in v Sloveniji 110 milijonov € letno.
A predvsem se veliko govori o pomenu medonosnih, gojenih čebel in seveda o naši čudoviti posebni kranjski čebeli. In da se že na začetku razumemo, prav je tako. A ker se o njej veliko govori, je v Sloveniji tudi veliko pridnih, skrbnih čebelarjev, ki zanje skrbijo. Za medonosne čebele je, kljub temu da mnogi govorijo drugače, dokaj dobro poskrbljeno. Pozimi imajo hrano, imajo domovanja, čebelnjake, tudi za njihovo zdravje se vsi pravi čebelarji vsaj trudijo skrbeti.
Na vrtovih se je cvetenje divjih cvetlic na zelenicah že začelo, mnogi boste kmalu kosili. A se zavedate, kako pomembne so prav te za divje opraševalce. Zato vas prosim, da s prvo košnjo cvetoče zelenice počakate, da to cvetenje preneha. Lahko pa se odločite in puščate otoke cvetočih rastlin, da bo prva hrana zanje pri roki. Najboljša hrana so usnjatice, zdaj že cveti mrtva kopriva, ki jo imate vsi za grdi plevel, k cvetenju se že pripravlja plazeči skrečnik in tudi bršljanasta grenkuljica. Kasneje cvetijo regrat in male, bele marjetice, ki so našim očem seveda prijetnejše. Če boste imeli na svojem vrtu čmrlja gnezda, bodo češnje, borovnice, paradižnik, kumare, buče … veliko bolje oplojeni. Boljša oplodnja pa ne pomeni samo večjega pridelka, pomeni tudi pridelek, ki ima več koristnih snovi, vitaminov, mineralov.
Kaj lahko naredimo na njivah
Mnogi bodo rekli, da se izognemo uporabi pesticidov. Zagotovo bi pomagalo, a koliko hrane bi potem pridelali v Sloveniji? Na domačem vrtu to zagotovo velja. A pozor, tudi tako imenovani ekološki, biološki pripravki, tudi doma narejeni pripravki iz rabarbare, pelina ali vratiča, so zanje nevarni. Zato jih velja uporabiti šele zelo pozno zvečer. Črmlji, muhe trepetavke, čebele samotarke … so aktivni še pozno v noč. Prav tako jih najdete na cvetovih zelo zgodaj zjutraj, ko medonosne čebele še ne zapuščajo svojih domovanj. Zato so jutranja tretiranja vedno nevarna prav za divje opraševalce.
Zelo škodljivo je prav zdaj, v tem času, zatiranje plevelov v prezimnih in zgodnjespomladanskih zelenjadnicah. Če dobro pogledate, se med njimi vedno najdejo tudi mrtve koprive in še kaj prav zdaj, zgodaj cvetočega. Poskusite se vsaj večjim zaplatam izogniti, pustite cvetoče robove med njivami, prazne, samo z mrtvo koprivo poraščene njive pa še vsaj mesec dni ne preoravati, še manj pa škropiti s herbicidi.
Zelo priporočljivo bi bilo na njive med zelenjavo posaditi cvetoče enoletnice. Zdaj se vsi smejete. A saj je enostavno. Ko sejete seme v multiplošče, dajte med seme nekaj malega semena enoletnic rožic. Med kapusnicami so odlične kamilice, med solatnicami pa grobelnik. Seveda pa bodo svoje delo opravile tudi druge cvetoče enoletnice, le modre barve cvetov se izogibajte. Ne samo za preživetje divjih opraševalcev, tudi za privabljanja koristnih žuželk, ki bodo tudi škodljivcem pošteno zagrenile življenje, je to zelo priporočljivo.
Ko cveti sadno drevje, odstranite rumene lepljive plošče. Prav tako v sadovnjakih in vinogradih pred uporabo katerega koli sredstva za varstvo rastlin pokosite vso cvetočo podrast, predvsem regrat, ko cveti. Ker drevje ali trta ne cvetita, menijo, da lahko škropijo brez posledic. To je vse, kar se tiče uporabe pesticidov.
Kar se tiče gnezdenja, lahko veliko naredijo lastniki travnikov. Velik del čmrljev namreč gnezdi v tleh in na tleh, tudi oziroma predvsem na travnikih. Poiščejo primerne naravne luknje, kot so jame glodavcev in drugih insektov, in se vanje naselijo. Gnezda si oplojene matice čmrljev iščejo zgodaj spomladi. Če se po travnikih veliko vozimo, odlagamo gnojnico, predvsem pa kosimo pred cvetenjem, uničimo veliko gnezd in tudi matic v njih. A lahko se ob travnikih pusti nekaj mejic, to se celo podpira s strani sredstev EU, lahko pušča manjše, nepokošene dele travnikov dalj časa in s tem veliko prispeva k ohranjanju vseh naravnih opraševalcev, tudi čmrljev.
Kaj pa lahko naredimo na vrtovih
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
