Miša Pušenjak: Ali je kolobar v rastlinjaku potreben?
Nekateri menijo, da v rastlinjaku ni potreben. Mnogi celo govorijo, da je paradižnik bolj zdrav, če je vedno na istem mestu. To ni res.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Štajerski tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V rastlinjaku je dovolj širok presledek med sajenjem vrtnin iz iste botanične družine na isto mesto še bolj pomemben. Rastlinjak je namreč zaprt prostor, prostor, kjer se snovi ne spirajo, zato so posledice ozkega kolobarja še hitreje vidne.
Res je, da sodi paradižnik med razhudnike, ki ne zahtevajo zelo širokega kolobarja. Pa vendar je v rastlinjaku nujno, da je paradižnik (s papriko in jajčevcem, pa tudi andsko jagodo/jabolkom in pepinom) samo vsako drugo leto na istem mestu.
Enako velja tudi za solato, ki še prej pokaže težave, ki jih povzroča preozek kolobar. Solato imamo navadno v rastlinjaku pozimi. A kljub temu potrebuje veliko energije, saj jo pozimi zebe. Zato spomladi zelo hitro pokaže, da se ne počuti dobro. Napadejo jo glivice in začne gniti.
Kaj lahko naredimo?
Vsem, ki ste postavili nov rastlinjak, pa tudi tistim, kjer so posledice ozkega kolobarja že vidne, svetujem, da se dela lotijo načrtno. Če je težav v rastlinjaku že veliko, ne računajte, da boste takoj uspešni. Tako dolgo, kolikor ste mislili, da boste naravo »prelisičili« in da ne bo težav, če je paradižnik vsako leto na istem mestu, tako dolgo boste svojo napako tudi popravljali. Ne menjujte zemlje, ker tak postopek težave pogosto še poveča.
Kako kolobariti v rastlinjaku?
Razhudnike, torej poleg paradižnika tudi papriko, jajčevec, zgodnji krompir, pa novejše pepino in andske jagode, sadimo samo na polovico rastlinjaka. Na drugi polovici naj raste čim več vrtnin. Zgodaj spomladi posejte bob in grah, v nadaljevanju nizek stročji fižol, za njimi pa blitvo, kumare, bučke, seveda mora biti tam tudi nekaj zgodaj posejanega peteršilja, ki ostane tudi čez zimo. V rastlinjaku se odlično obnese sladki krompir, prav tako dolga vigna. Jeseni sem presadite, prestavite endivijo, letni radič, zelje, še v septembru lahko posadite sadike cvetače, nadzemne kolerabice, skratka, pisano družbo vsega, kar si želite imeti v rastlinjaku. Pozimi pa naj samo na tej polovici raste zimska solata. Posadite sadike, med vrste pa posejte rukolo, mesečno redkvico, posadite čebulček za mlado čebulo in česen.
Razhudniki naj spomladi dobijo družbo solate, jeseni pa motovilca in špinače. Poleti lahko pod njimi raste novozelandska špinača. Pozimi pa tam posejte še mešanico žita, bele gorjušice, nekaj rukole. Vse to lahko v rastlinjak sejete še novembra. Paradižnik pa mora zaradi kolobarja, počitka zemlje rastlinjak zapustiti. Naslednje leto polovici zamenjajte.
Gnojenje na obeh polovicah je enako, le da pognojimo vedno pred sajenjem poletnih posevkov. Grah, fižol, bob ne potrebujejo gnojenja. Sama imam v rastlinjaku raje kompost. Pomešamo ga z zemljo v globino vsaj 20 cm. Jeseni pa prezimnih posevkov ne gnojimo.
Tudi fižol zahteva kolobar
Še nekje je kolobar izredno problematičen. To so žičnice fižola. Mnogi menijo, da fižol ne zahteva kolobarja. To seveda ni res. Sama pogosto vprašam ljudi, ali res mislijo, da naše babice niso vedele, kaj je žičnice. Saj so imele brajde skoraj povsod okoli hiše. Pa niso gojile fižola v njih. Vedele so, da fižol zahteva kolobar. Raje so vsako leto postavile kole na drugem mestu. Ali pa so fižol sadile v koruzo, kjer se posebej dobro počuti. Tam mu cvetje manj odpada, če je vroče, tudi škodljivcev in bolezni je manj. Seveda je v koruzi potrebna veliko redkejša setev. Na eno rastlino koruze obesimo največ 3 rastline. Prav tako ne sejemo fižola na vsako koruzo in ne v vsako vrsto. Fižol potrebuje zelo veliko svetlobe, listi morajo začutiti sončne žarke. To mu moramo zagotoviti tudi v koruzi.
Druga možnost so še vedno koli, opora, ki ne razočara. A je seveda kar nekaj dela, da jih vsako leto znova postavimo. Nekje na ekološki kmetiji so našli rešitev tudi tako, da so eno leto sadili sončnice, drugo leto pa so na njihova močna stebla sadili visok fižol.
Kako kolobariti v žičnici
Najbolj pametno bi bilo narediti dvakrat večjo žičnico, kot jo potrebujemo. Potem pa naj bo v njej na eni polovici visok fižol. Na drugi polovici pa boste že postavljeno oporo najbolje izkoristili tako, da boste med stebre opore postavili manjše kole, na njih pa napeli mrežo za kumare. Tudi te namreč veliko bolje uspevajo na opori kakor na tleh. Pa še rade imajo fižol za svojega predhodnika.
Spomladi ob visok fižol posadimo še cvetačo, brokoli, ob kumare pa seveda baziliko, ognjič in morda solato. Jeseni pa naj v žičnici rastejo prezimne vrtnine, kot sta brstični in listnati ohrovt, če je dovolj svetla, lahko med vrstami posejete prezimni radič. Vendar pazite, to ne bo šlo v vsaki vrsti, saj boste fižol pobirali pozno v jesen. Lahko posejete tudi špinačo, motovilec … skratka nekaj naj bo posejano tudi pozimi. Ne sme pa biti posejana detelja, saj je fižol njen sorodnik.
Kolobar je nujen, če ne želimo v nekaj letih imeti težav. A kolobar ni zdravilo, kot menijo mnogi. Kolobar je orodje narave, saj z njim preprečuje monokulture. Narave pa ne moremo premagati, delati moramo z njo z roko v roki.
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
