Konec lanskega leta so v lenarškem podjetju zaradi upada naročil število zaposlenih zmanjšali tako v proizvodnji kot v režijskih službah. Zaradi upokojitev in izteka pogodb za določen čas ter sodelovanja z agencijskimi delavci in študenti je število delavcev s 780 padlo na okoli 735, je povedal direktor družbe TBP iz Lenarta Danilo Rojko, ki odpuščanj v največjem lenarškem zaposlovalcu trenutno ne pričakuje.

Vizija Slovenije do leta 2035 je, da bo vsakdo imel dom, ki bo odgovarjal njegovim potrebam, zagotavljal varno, zdravo in trajno bivanje. Čez deset let naj bi bilo brezdomstvo kratkotrajno in redko stanje. Takšne so vsaj usmeritve strategije, ki je v pripravi. Tisti, ki se ukvarjajo s tem področjem, pa pravijo, da smo pri teh sicer smelih načrtih morda zanemarili človeški faktor. »Verjetno bo vedno obstajala določena, manjša skupina ljudi, ki ne bo imela lastnega interesa živeti pod streho. Tudi v tem trenutki so posamezniki, ki bi lahko živeli nekje na toplem, s streho nad glavo, z rednimi obroki, toplo posteljo, pa tega preprosto ne želijo iz zelo različnih razlogov. Zagotovo je osnovni ali temeljni pogoj, da nudimo ljudem možnost, jim pri tem pomagamo, tudi s celostno podporo, z medresorskim sodelovanjem pri odpravljanju brezdomstva, a to ni nujno zagotovilo, da se bo v pozitivni smeri tudi pri vseh izšlo. Vsi imajo pravico, da živijo življenje, kot ga sami želijo,« pravijo v društvu Ars vitae.

Župan Občine Ormož Danijel Vrbnjak je v začetku tedna s predsedniki vseh prostovoljnih gasilskih društev v občini in predsednikom Gasilske zveze Ormož Dejanom Jurkovičem podpisal pogodbo o opravljanju gasilske javne službe v letu 2025.

V petek, 17. januarja, pozno zvečer, se je pri Klemenčičevih v Mali vasi 7 v občini Sveti Tomaž odvijala prava drama. Zagorelo je v kuhinji stanovanjske hiše, ko je v bližnji spalnici 61-letna Martina Klemenčič že spala.

„Tudi na Ptuju se je letno povprečje temperature zraka v zadnjih desetletjih močno dvignilo, in sicer za približno 2,7 stopinje Celzija v 50 letih,“ so povedali na Agenciji RS za okolje (Arso).

Vzporedno z novim plačnim sistemom v javnem sektorju se bodo zvišale tudi sejnine občinskih svetnikov. Na Ptuju bodo spremembe pravilnika, ki je pravna podlaga za izplačilo sejnin, potrjevali na ponedeljkovi redni seji mestnega sveta.

Kljub prvotni napovedi župana občine Dornava Mateja Zorka, da bo odstopil, pa raznim pozivom k njegovemu odstopu in celo ideji o sklicu referenduma, Zorko za zdaj ostaja na položaju. Ponovno je zatrdil, da ne vidi razlogov za odstop. Preverili smo zakonske možnosti za predčasno razrešitev izvoljenih predstavnikov ljudstva, ko ti zgubijo zaupanje občanov. V Sloveniji so zelo omejene.

Slovenjebistriški policisti so v začetku leta poročali o več tatvinah, v enem primeru suhomesnih, v drugem alkoholnih izdelkov ter še o tatvinah manjših artiklov. Skupaj so dolgoprstneži iz trgovin na območju Slovenske Bistrice v tednu dni odnesli za slabih 600 evrov izdelkov, sredi meseca so bili možje v modrem ponovno poklicani. Podatki zadnjih nekaj let kažejo, da število tatvin narašča. Trgovci ne želijo ugibati, ali so razlog naraščajočemu trendu kaznivih dejanj vse višje cene, le iz Tuša so odgovorili: »Obseg kraj se poveča v slabših gospodarskih razmerah.«

Pri Svetem Tomažu jih letos čaka veliko dela, saj je zaradi neurij poškodovanih in uničenih več cest, zlasti makadamskih, kar vzdrževalcem nalaga več dodatnega dela, občini pa povzroča višje stroške.

Trenutno v Revozu delajo v eni izmeni. Izdelujejo peto generacijo Renaultovega modela Clio, hkrati pa se pripravljajo na izdelavo novega električnega modela Twingo e-tech electric, za proizvodnjo katerega so si prizadevali kar nekaj časa.

Podravski trg dela je lani zaznamovalo več pretresov, med katerimi izstopajo predvsem stečaj Mariborske livarne Maribor (MLM) ter ptujskega Agisa, pa tudi odpuščanja v kidričevskem Boxmarku.

Razstrelitve bankomatov niso posebna redkost v naših krajih. Lani smo nekajkrat poročali o tovrstnih kaznivih dejanjih, letos v začetku leta so bankomat razstrelili na območju Svete Trojice, le dan zatem pa so ga neznani storilci poškodovali tudi v Trnovski vasi. Na policiji ugotavljajo, da za tem večinoma stojijo tujci, člani kriminalnih združb, ki napade izvršujejo v več državah. Izplen razstrelitve bankomata v Trnovski vasi sicer zanje ni bil uspešen, saj gotovine niso mogli odnesti.

Občinske in šolske prireditve ter druga srečanja v občini Majšperk ne minejo brez glasbenega nastopa, bodisi kulturnikov, ki delujejo v okviru društev, bodisi mladih posameznikov –največkrat učencev Šole umetnosti Art Nova. Slednja v Majšperku deluje že 14. šolsko leto, letos ima vpisanih okrog 60 učencev.

V Galeriji Luna so novo razstavno sezono 2025 začeli z razstavo slikarja Boštjana Plesničarja, na kateri prevladujejo platna. Poimenoval jo je Kozmološko obzorje, z njo pa želi gledalcu pokazati širino našega duhovnega sveta.

V Mestnem kinu na Ptuju so člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo, skupaj z nekaterimi gosti – med njimi sta bila tudi Ladislav Lipič, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo, in predsednik pokrajinskega odbora Vzhodno-štajerske pokrajine Vladimir Maher – s krajšo slovesnostjo sredi januarja praznovali 25 let svojega delovanja.

Sv. Vincenc, priprošnjik vinogradnikov, goduje 22. januarja, in ob godu svetnika številni vinogradniki opravijo tudi vincekovo rez vinske trte ter s tem prvo opravilo, srečanje z vinsko trto. Vinogradnike zaradi lanske pozebe, toče in ponekod še suše letos čaka še posebej zahtevno delo. »Pomembno je, da vinogradnik oceni kondicijo – stanje vinske trte, kajti vemo, da je bilo leto 2024 zaradi vremenskih neprilik specifično,« je poudaril Andrej Rebernišek, vinogradnik in specialist za vinogradništvo.

Komunalno podjetje na Mestnem Vrhu na Ptuju obnavlja del vodovodnega sistema, saj ta več ni ustrezal gostoti poselitve.

Gečov most čez Studenčnico v kraju Pobrežje je po mnenju domačinov nujen temeljite obnove in prenove. Kanala pod mostom komajda zagotavljata pretok Studenčnice in krajane skrbi, kaj bi se morebiti lahko zgodilo ob večjem nalivu.

V Staršah so se do nedavnega spraševali, ali bo občina lahko nadaljevala s projektom knjižnice in izvedbo Dnevnega centra aktivnosti (DCA) Loka. Obe naložbi, vključeni v proračuna za prihodnji dve leti, sta naleteli na mešane odzive med občinskimi svetniki. Nekateri so izrazili dvome o njuni smiselnosti in predlagali, da ju prestavili na poznejši čas. Na zadnji seji občinskega sveta so proračuna sicer sprejeli, vendar brez sredstev za DCA Loka. S pomočjo amandmaja so 250.000 evrov, predvidenih za ta projekt, raje preusmerili v obnovo cest.

Komunalna podjetja (posledično državljani) drago plačujejo termično obdelavo (sežig) odpadkov tujcem, ki se z energijo, pridobljeno v okviru sosežiga, ogrevajo ali jo kako drugače izkoristijo. Pozitivni učinek je torej zanje dvojni. Medtem pa v Sloveniji sežigalnice komunalnih odpadkov načrtujemo že več kot dve desetletji in se še vedno ukvarjamo z zakonodajo. Posledično se komunalna podjetja zaradi vse večjih količin odpadkov in višanja cen sežiga odpadkov soočajo s kupi odpadkov, višajo pa se tudi cene na položnicah.