Obrambni načrti občin: pred desetletjem smo jih uničili, zdaj pišemo nove
Vse slovenske občine morajo po več kot desetletju na podlagi sprememb in dopolnitev Uredbe o obrambnem načrtovanju ponovno pripraviti obrambne načrte.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Kot pojasnjujejo na ministrstvu za obrambo, gre za posledico sprememb v mednarodnem varnostnem okolju in sprememb obrambnih priprav na nacionalni ravni. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je treba dati prednost dejanski koristi pred administracijo.
Slovenske občine so imele obrambne načrte izdelane do leta 2013, ko je država preklicala veljavnost Uredbe o obrambnih načrtih, s čimer so prenehale tudi obveznosti občin za njihovo izdelavo. Takrat je bila večina dokumentov uničenih. Kot se spominja Janez Merc, magister obramboslovja, sicer pa gasilec in nekdanji dolgoletni poveljnik ptujskega štaba Civilne zaščite in podsekretar za področje zaščite in reševanja na ptujski občini, je bilo to obdobje, ko se je marsikaj ukinjalo.
»Takrat se je ugotavljalo, da je to nepotreben strošek in nepotrebno delo.« Tudi sam je sicer mnenja, da se je takrat morda del obrambnega načrtovanja resnično izpel. »Država je izvajala inšpekcijske nadzore, bili so formalisti na tem področju. Po drugi strani pa so premalo razmišljali praktično, o uporabni vrednosti vsakega dokumenta. Zato ti obrambni načrti na koncu res niso bili tisto, kar bi potrebovali.«
Kaj morajo občine načrtovati
Novembra lani je vlada s sprejetjem sprememb Uredbe o obrambnem načrtovanjumed nosilce načrtovanja, ki izdelujejo obrambne dokumente, s katerimi načrtujejo svojo organizacijo za delovanje v kriznih razmerah, ponovno umestila tudi samoupravne lokalne skupnosti in upravne enote. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za obrambo, gre za posledico sprememb v mednarodnem varnostnem okolju in sprememb obrambnih priprav na nacionalni ravni.
Merc pa ob tem opozarja, da se utegne zgodba izpred več kot desetletja ponoviti. »Da bomo dobili kup papirjev in podpisov, soglasij in dokumentov. Preglednost oziroma uporabna vrednost pa bo majhna. Upam, da bodo vendarle izpostavili tisto, kar je resnično potrebno za delo v izrednih razmerah.« Sistem, dodaja, ki bo kolikor toliko učinkovit, je treba narediti, dokler je še čas. Ključno je, da vsak državljan, vsako podjetje ve, kako živeti in preživeti, če do česa pride. »Trenutno se učimo na nesreči drugih, a ni nujno, da bo vedno šlo le z druge,« opozarja.
Načrti morajo delovati tudi brez telefonov in e-pošte
Več v 15. številki Štajerskega tednika
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
