Da smo Slovenci narod, ki živi s čebelami in za čebele, je znana zgodba, prav tako da je slovensko čebelarstvo z dolgo tradicijo tudi svetovna posebnost, ki jo zdaj želijo čebelarji vpisati na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.

Pred dnevi je ptujski kmetijsko-gozdarski zavod skupaj z Mestno občino Ptuj in KGZS objavil razpis za prijavo na ocenjevanje kmečkih prehranskih izdelkov na letošnji 32. državni prireditvi Dobrote slovenskih kmetij.

V vinski kleti Puklavec Family Wines so se po štirih letih ponovno razveselili ledene trgatve. V začetku tedna so se berači zgodaj zjutraj odpravili v vinograd v Ilovcih in v slabi uri pri –6 °C potrgali 600 kilogramov zmrznjenega grozdja sorte šardone.

V limbuški industrijski coni že drugo leto nastajajo zametki proizvodnje električnih vlakcev in malih potniških vozil oziroma t.i. shuttlov. Podjetje Eversum Technologies s sedežem v avstrijskem Gradcu, od koder prihajajo tudi vlagatelji, se za zdaj osredotoča na evropski trg, če bo zanimanje veliko, pa želijo delovati tudi na globalni ravni.

Pisanje o gradnji podeželske optične infrastrukture Rune se počasi spreminja v nadaljevanko. Najprej so nekateri župani javno skritizirali izvajanje mednarodnega projekta, ki da se nikamor ne premakne, poleg tega nimajo nobenih informacij, saj so sogovorniki povsem neodzivni. Odzvali so se v Rune Enia, kjer so krivdo za zamike pri realizaciji zvalili na nacionalnega operaterja, torej Telekom Slovenije, in ga obtožili, da samo pobira smetano, ostanke pa pušča drugim. Pri Telekomu zdaj vračajo žogico in ponavljajo izjave županov o praznih obljubah podjetja Rune.

V petih občinah ob Dravinji in Polskavi – Kidričevem, Vidmu, Majšperku, Slovenski Bistrici in Slovenskih Konjicah – bo država s pomočjo evropskih sredstev poskrbela za protipoplavno zaščito. Dobrih 18 milijonov evrov vreden projekt bo pripomogel k temu, da se bo pred visokimi vodami zaščitilo več kot 900 objektov in blizu 3.000 ljudi.

Dotrajana površina atletskega stadiona v Mestni grabi že lep čas kliče po prenovi. Na občini so zato že pripravili načrte za obnovo. Vendar izvedba investicije ostaja negotova, dokler ne bo zagotovljen tudi denar od Fundacije za šport.

Na markovškem pokopališču je v teku ureditev t. i. mesta za raztros pepela. Kot je dejal tamkajšnji župnik Janez Maučec, se do sedaj sicer še prav nihče ni zanimal za tako obliko pokopa. Dejstvo pa je, da se v Sloveniji v zadnjih letih povečuje število pogrebov z raztrosom pepela.

Občina Majšperk je v teh dneh objavila javni razpis, s katerim bo izbrala izvajalca del za energetsko sanacijo in obnovo doma krajanov v Sestržah. Po besedah županje Darinke Fakin bo dom dobil dva prizidka, na novo bodo uredili ogrevanje, fasado, znižali oder in posodobili kuhinjo. Okna in streho so že zamenjali. Vrednost projekta je okoli 300.000 evrov, sanacija pa bo v celoti končana do jeseni.

Ob uveljavljenem omejenem delovanju vrtcev so v vrtcih občine Starše zabeležili velik upad števila otrok, ki vsakodnevno prihajajo v vrtčevsko varstvo. Po treh mesecih, odkar je v veljavi ta ukrep, je število otrok v varstvu nekoliko naraslo, vendar je še vedno zelo nizko.

Kot smo že poročali, ministrstvo za gospodarstvo samostojnim podjetnikom in mikro podjetjem z do štirimi zaposlenimi ponuja brezplačne maske za splošno uporabo brez certifikata. Za vsakega zaposlenega lahko dobijo 150 mask, kar šteje za državno pomoč v vrednosti 78 evrov brez DDV. Na trgu lahko takšno količino mask kupimo za 24 evrov.

Sedmi protikoronski paket (PKP7) je s seboj prinesel spremembe tudi za vse prejemnike donirane dohodnine. V preteklosti se je v te namene stekalo 0,5 %, zadnji interventni zakon pa je ta delež podvojil.

V haloških osnovnih šolah se je v času šolanja na daljavo pokazalo, kako pomembne so dobre internetne povezave. Na OŠ Žetale imajo nekateri učenci še vedno velike težave, ker ne morejo uporabljati interneta. »To je največja krivica in tu nikakor ne moremo govoriti o enakih pogojih za vse otroke!« opozarja ravnateljica OŠ Žetale Silvestra Klemenčič.

Občina Kidričevo je novo leto začela s posekom dreves med bloki. Na občini pravijo, da so odstranili drevesa, ki so stara in bolna. Gabrijela Milošič, ki stanuje v kidričevskem blokovskem naselju, poseka ne odobrava. Poudarila je, da ji je zeleno in zdravo bivanjsko okolje zelo pomembna vrednota. Meni, da bi, preden so stara drevesa posekali, morali zasaditi nova. Da bi zelenice med kidričevskimi bloki bogatile krošnje dreves, je občini ponudila več deset sadik iz svojega gozda. Zasadili bi jih v sodelovanju z občino ali po navodilih in z dovoljenjem občine kar sami.

Vsi zaposleni v vzgoji in izobraževanju (razen ravnatelji in direktorji), ki delajo v času epidemije v prostorih zavoda, so upravičeni do dodatka za delo v rizičnih razmerah. To so kuharice, čistilke, hišniki, računovodje, tajnice, strokovni delavci, vzgojiteljice, pomočnice vzgojiteljic, od 5. januarja pa tudi vsi učitelji v osnovnih šolah s prilagojenim programom. Gre za visok dodatek v višini 65 % urne postavke, kar pomeni, da bi lahko nekdo v optimalnem primeru oddelanih vseh delovnih ur v mesecu prejel tudi 65 % višjo plačo. A ni ravno tako, sploh ne v šolstvu.

Leto 2020 je bilo za Območno združenje RK Ptuj izredno, ne samo po zdravstveni situaciji, ampak tudi po delovnih aktivnostih. Izvedli so enajst delitev prehranskih paketov, kar je največ doslej.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je predlagalo dopolnitev zakona o kmetijskih zemljiščih, ki se tiče oglaševanja na kmetijskih površinah. V iniciativi Očistimo Slovenijo reklamnih panojev (OSRP), kjer potezo ministrstva ocenjujejo za zelo pogumno, so obenem zadovoljni, da so bili slišani po več kot dveh letih opozarjanja na nekontrolirano zunanje oglaševanje na reklamnih panojih ter pozivanja političnih strank in odgovornih inštitucij k ukrepanju. Če bo predlog sprejet, bo oglaševanje na kmetijskih površinah zakonsko prepovedano.

Dejstvo, da namerava zasebno podjetje na desnem bregu reke Drave, tik ob peš mostu in ptujskem prstanu, graditi dva sodobna, moderna večstanovanjska objekta, je marsikoga presenetilo. Ne toliko ideja zasebnika, pač pa to, da je tak poseg na tem območju sploh možen. Številni so pričakovali, da bo tak načrt nesprejemljiv predvsem z vidika mariborske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS), ki pa je – presenetljivo - podal pozitivno mnenje.

Spodnje Podravje so minuli teden pobelile malce nenavadne snežne padavine: nekaj milimetrov velike kroglice, podobne stiroporu. Meteorolog Brane Gregorčič iz Agencije RS za okolje (ARSO) je pojasnil, da padavine niso bile nič nevsakdanjega. Z neba je padala babja kaša.

Po zadnjem sprejetem načrtu naj bi se dijaki zaključnih letnikov srednjih šol vračali v izobraževalne ustanove, ko bo njihova regija v oranžni fazi, ostali srednješolci pa bi se v polni zasedbi vračali šele v rumeni fazi. Do takrat bo šolanje potekalo na daljavo, kar pa je zlasti problematično za dijake, ki potrebujejo veliko praktičnega znanja.