V rebalansu proračuna za letošnje leto smo prebrali, da se bo župan občine Hajdina Stanislav Glažar marca zaposlil kot poklicni župan. Občinski svetniki so rebalans potrjevali na seji v minulem tednu, vendar o županovi zaposlitvi ni nihče nič vprašal, pa tudi župan ni javno obelodanil informacije o svoji zaposlitvi.

Dars za letos načrtuje investicije v skupni vrednosti 301 milijon evrov, od tega naj bi za gradbena dela v okviru obnov avtocest in hitrih cest namenili 106 milijonov evrov, za investicije v novogradnje pa 77 milijonov evrov. Kot najzahtevnejši projekt obnove  izpostavljajo rekonstrukcijo odseka Dramlje-Slovenske Konjice.

Projekt primerjave osnovnih cen živil je lani septembra, ko je bila vzpostavljena spletna stran, zaradi začetnih nerodnosti naletel na slabo voljo celo med vladnimi zagovorniki, opozicija pa je že na začetku opozarjala, da bo primerjava samo destabilizirala trg.

Dornavski svetniki so na izredni seji potrdili sestavo občinskih delovnih teles, medtem ko bo na podžupanska imena treba še nekaj časa počakati.

»Trenutne cene energentov so nerealne, nerealne,« je dejal direktor Komunale Slovenska Bistrica Maksimiljan Tramšek. Leta 2021 naj bi za električno energijo Slovenjebistričani odšteli dobrih 100.000 evrov, lani je znesek dosegel 500.000 evrov. Prijavili so se na razpis za pridobitev državne subvencije, rezultat še ni znan.

V zadnjem obdobju so se pojavile glasne špekulacije, da na ravni ptujske občine razmišljajo o združevanju nekaterih javnih zavodov. Na ta način naj bi poskrbeli za racionalizacijo stroškov. Dejstvo, da je bil razpis za prosto delovno mesto direktorja Centra interesnih dejavnosti Ptuj (CID) razveljavljen in nato ponovljen, je govorice le še dodatno podkrepilo. Prav CID naj bi bil namreč prvi na seznamu tistih, ki naj bi jih želeli priključiti Zavodu za turizem Ptuj.

Tudi v Benediktu se zaradi vse višjih stroškov niso mogli ogniti podražitvi programov v vrtcu.

Lancova vas je že od lanske jeseni gradbišče. Asfaltna cesta skozi kraj je bila zaradi gradnje kanalizacije prekopana, tudi po več mesecih pa ostaja neprijazna za avtomobile in za voznike. »Podjetje se trudi, da vzdržuje cesto, kolikor se da, težko pa naredijo kaj več,« je stanje na terenu komentiral predsednik KS Lancova vas Miran Podgoršek.

Svetnik Sergej Ivanuša je na ptujsko občino naslovil pobudo, ki bi marsikoga razveselila, a se glede na pojasnilo občinske uprave ne bo uresničila. Predlagal je namreč, da se za gradnjo nezahtevnih objektov v MO Ptuj ne obračunava komunalni prispevek.

Lekarniška zbornica Slovenije je javno opozorila na pomanjkanje kadra in pričakuje zaposlitev vsaj 300 novih farmacevtov ter plačilo nekaterih storitev, ki jih izvajajo, a niso ovrednotene. Svoje zahteve in predloge so že naslovili na pristojno zdravstveno ministrstvo.

Gasilska zveza Slovenije (GZS) je društvom razdelila denar za pomoč pri gašenju požara na Krasu, najobsežnejšega v Sloveniji doslej. Klicu na pomoč so se odzvala več ali manj vsa gasilska društva v državi, požrtvovalnost gasilcev je bila brezmejna, pomislekov, da ne bi pomagali, ni bilo. Predsednik vlade Robert Golob je gasilcem ob obisku kraja intervencije obljubil finančno pomoč. Do izplačila denarja je sicer trajalo pol leta, a gasilska društva imajo danes ta denar na svojih transakcijskih računih.

Turizem in Haloze, besedi, ki se v paru pojavljata v opisih projektov občin, strategijah, na delavnicah o razvoju in potencialih Haloz, v programih županskih in svetniških kandidatov. Veliko je že bilo povedanega, izpeljanega na papirju, žal se prelito črnilo in porabljeni evropski tisočaki ne odražajo na terenu, turistični zanos mnogih pa je tudi že opešal. S podobnimi, če ne enakimi izzivi so se soočali tudi na Dolenjskem in v Beli krajini, a v tej vinorodni pokrajini jim je z vzpostavitvijo turizma v zidanicah uspelo preseči strategije in so od besed prešli k dejanjem. Tudi v Halozah je ta scenarij izvedljiv, je prepričan Matjaž Pavlin, tajnik Konzorcija Turizem v zidanicah.

Na Elektro in računalniški šoli ŠC Ptuj je v prvem letniku komaj za en razred elektrikarjev in mehatronikov operaterjev. V lanskem šolskem letu jih je bilo na obeh smereh 38, v letošnjem pa samo še 23, kar je za 60 odstotkov manj. Tudi v prejšnjih letih so le redko zapolnili vsa prosta mesta; za novince jih je namreč vsako leto na voljo po 26 na vsaki smeri. Zato jih je presenetila odločitev, da s seznama deficitarnih poklicev črtajo oba omenjena programa, za katera je bilo v zadnjih letih podeljenih največ tovrstnih štipendij.

Veje in drevesa, ki se sklanjajo nad ceste, so preteča nevarnost za voznike in pešce ob močnejšem vetru ali težkem snegu. Krajani Jelovca in Starega Gradu v Makolah so se povezali v udarniški akciji; odziv je bil dober, opravljeno je bilo pomembno delo. Morda je grenak priokus pustilo zgolj dejanje občanke, ki je udarnike prijavila policiji.

Lanski december ni bil samo prazničen mesec, pač pa tudi mesec številnih prehladnih obolenj.

V Zgodovinskem arhivu na Ptuju je mladi avtor Andraž Babšek iz Medvod, dijak prvega letnika Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani, predstavil svoj zgodovinski roman o generalu Maistru, z naslovom Junak, ki ga je napisal še kot osnovnošolec. Z njim je zmagal na natečaju Novi roman založbe Kulturni center Maribor v letu 2021.

Podjetje Modmed, ki se ukvarja z zdravstveno dejavnostjo, je zaznamovalo 30 let poslovanja. „Začetki niso bili najlažji, zahtevali so veliko predanosti in entuziazma,“ je v nagovoru na slavnostni prireditvi ob jubileju poudaril direktor Danijel Modlic.

Ekološka kmetija Ajda je kmetija, ki je prerasla termina ekološka in kmetija. V ospredju namreč ni pridelava hrane zgolj na ekološki način. Ajdovci – to sta Bernarda in Peter Cafuta ter njuni otroci – namreč dojemajo hrano, pridelano na biodinamični način, kot najboljšo podporo fizičnemu telesu, skupaj s podpornimi dejavnostmi na kmetiji pa zraven telesa nahranijo še duha in dušo.

»S potjo sem kljub starosti in operaciji kolena opravil brez težav. Dobra družba in zanimiva pot sta razlog, da se te prireditve že nekaj let rad udeležim,« je navdušeno razložil najstarejši udeleženec 20. Vincekovanja s pohodom v Podgorcih, 85-letni Jožef Konec iz Polene pri Sl. Konjicah.

Člani turističnega društva Polenšak, ki ga vodi predsednik Franc Kukovec, so se v turističnem domu družili ob starih kmečkih opravilih. V roke so vzeli delo, ki je bilo ob zimskih večerih značilno za štajersko podeželje, ljudje po vaseh so se ob njem veselo družili.