Občina Ormož razvija projekt o izgradnji naravoslovnega centra Drava, ki bi stal ob reki, na območju propadajočih skladiščnih prostorov ob meji s Hrvaško. Ta je ob nekaterih pomislekih dobil zeleno luč svetnikov za nadaljevanje. Svetniki so pogrešali predvsem športno-rekreacijsko vsebino, nekaj pomislekov pa je bilo tudi okrog vrednosti investicije ter finančnih posledic, ko bo objekt zgrajen.

Za 400 kvadratnih metrov veliko nekdanjo občinsko stavbo s pripadajočim zemljiščem v Vintarovcih 50 se v prvem poskusu ni našel kupec.

Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) je lani in letos občinam ob meji s Hrvaško, torej na zunanji schengenski meji, zagotovilo finančna sredstva za pokrivanje stroškov, ki nastajajo zaradi povečanega nadzora državne meje. Občine so denar pretežno porabile za gramoziranje in asfaltiranje cest ter postavitev javne razsvetljave.

Na podeželje se vračajo koline, kar je moč sklepati tudi iz razprav na občinskih svetih in kmetijski zbornici. Kam s kolinskimi odpadki, se sprašujejo tisti, ki se odločajo za domači zakol, da si priskrbijo okusno mesno zalogo za čez zimo.

Projekt Sodobna oskrba starejših (SOS), ki se izvaja v Spodnjem Podravju, se je izkazal za smiselnega in potrebnega. Starostnikov, ki želijo jesen življenja preživeti doma, a za to potrebujejo pomoč, je veliko. Dveletni projekt v vrednosti 2,6 milijona evrov, ki ga financirata Evropa in država, se počasi izteka. Izvajalci ga želijo nadaljevati, dokler država ne uvede sistemskih izboljšav in ne zagotovi izdatnejše pomoči starostnikom, ki živijo v domačem okolju. A sredstev za to kmalu ne bo več. V vmesnem času (predvidoma do leta 2025) računajo na razumevanje in posluh občin, te pa imajo iz dneva v dan več finančnih obveznosti.

Pred dnevi je vlada odslovila Ireno Majcen, direktorico Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov (SKZG), ki bi se ji sicer štiriletni mandat iztekel novembra prihodnje leto. Čeprav jo je ta ista vlada za lansko delovno uspešnost nagradila z najvišjo možno denarno nagrado, jo je zdaj odpustila iz krivdnih razlogov.

Sojenje Silvu Drevenšku za trojni umor je v zaključni fazi. 

V Galeriji mesta Ptuj so odprli razstavo češko-kanadskega umetnika Mareka Schovaneka z naslovom Fragile / Krhko. V njenih sobanah je na ogled celotna zgodba Anarhične pekarne piškotov. Letos poteka tudi 10-letnica ideje tega projekta. Začela se je decembra leta 2011 sredi italijanskih Alp.

Župani desetih slovenjegoriških občin so pred dnevi v Centru Slovenskih goric v Lenartu z infrastrukturnim ministrom Jernejem Vrtovcem podpisali pogodbe za izgradnjo kolesarskih poti.

V domu družine Pulko iz Žetal je na častnem mestu, nad domačo kuhinjsko mizo, postavljena zlata plaketa občine. Zakonca Stanko in Darinka sta namreč ena izmed tistih občanov, ki sta aktivna v številnih društvih, hkrati pa si prizadevata delati dobro za ljudi. Njuna želja je, da bi predvsem mladi ostajali v teh krajih. Prav zato sta svojo predanost in odgovornost do domačega kraja prenesla tudi na svoja sinova Ota in Danila. Vsi štirje so aktivni člani PDG Žetale in ostalih društev v občini. V vseh teh letih so za društvo namenili ogromno svojega prostega časa in materialnih dobrin, s čimer so prispevali k povečanju požarne varnosti in razvoju kraja.

Arheološke najdbe v starem delu mesta Ptuj, kjer poteka obnova Vrazovega trga in sosednjih ulic ter urejanje objekta Stare steklarske so eden izmed razlogov za zamude pri delu. Čeprav so pričakovali najdbe, je kakovost ostalin, ki so jih tu odkrili, presenetila celo poznavalce ptujske zgodovine. Zaradi obsežnosti del na tem območju je prehod iz vseh strani praktično onemogočen. Vsaj delno naj bi bil olajšan januarja. Preverili smo, zakaj je bilo (ne)smiselno razkopati vse ulice sočasno in ali ne bi bilo bolj smiselno delati fazno.

Dolgemu čakanju na cesto Ptuj–Ormož ni videti konca. Za zdaj je zgrajen le viadukt Sejanca, ki je speljan tako rekoč na polje. Zapleta se celo pri odseku od Ormoža do Gorišnice, za katerega je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje že leta 2007 in bi ga skupaj z drugim odsekom do Markovcev morali začeti graditi letos.

Pred časom je župan Jurij Borko pripravil sprejem še za eno zlato maturantko v občini, Špelo Borko.

Ena prvih ptujskih vzgojiteljic, Cecilija Kralj, je 22. novembra praznovala 100. rojstni dan. »Za to, da dočakaš stoti rojstni dan, ni recepta, to je usoda, nihče ne more drugemu nič svetovati o tem, kako naj bi dočakal ta življenjski jubilej,« je čila in vedra povedala Cecilija Kralj.

Znani ptujski gostinec Marjan Skok, lastnik restavracije Gastro, je prejel priznanje Obrtno-podjetniške zbornice (OPZ) za 30 let samostojnega dela v gostinstvu, septembra pa ga je OZ Slovenije nagradila s srebrnim ključem za prispevek pri razvoju obrti, gostinstva in promocije dejavnosti ter gostinskih poklicev. Na priznanje je ponosen. Ko je začel, ni nikoli razmišljal o tem, da bo v teh izjemno neugodnih časih za gostinstvo, tudi začel je v prej kot rožnatih časih, dočakal ta jubilej.

Dijaki drugega letnika Šole za ekonomijo, turizem in kmetijstvo, smer Ekonomski tehnik, so dosegli izjemno prvo mesto, na 3. Junior Achievement inovacijskem kampu 2021, in sicer za najboljšo idejo. Kampa, ki je zaradi epidemioloških razmer potekal preko spleta, se je udeležilo 138 dijakov iz 17 slovenskih šol, kar pomeni, da gre za velik uspeh ptujskih dijakov.

Nadaljevanje urejanja Ulice 5. prekomorske, prepotrebna sanacija Dravske ulice, preplastitev številnih občinskih cest po vsej občini, vse to in še marsikaj drugega je v planu za naslednje leto. Občina se sistematično in postopno loteva izboljšanja stanja na občinskih cestah, skupaj z državo in sredstvi EU pa tudi na državnih. Dela je veliko. Na Ptuju je kar 221.000 metrov cest, številne so dotrajane in potrebne obnove.

Občinski svetniki so na zadnji seji razpravljali o tem, ali bo občina Žetale tudi v letošnji zimski sezoni poiskala denar za pluženje dovoznih cest, ki niso v občinski lasti. Tega namreč ni dolžna početi, a ker se je to že dogajalo, zdaj tega občanom ne bodo »vzeli«.

Sedaj je dokončno. Ormožani ne bodo več brezplačno oddajali pobud za spremembo namembnosti zemljišč v občinskem prostorskem načrtu. Zanje bo treba odšteti 75 oz. 100 evrov, odvisno za kakšno spremembo gre.

V občini Juršinci imajo 70 kilometrov cest, v letošnjem letu so obnovili odseke v skupni dolžini tri kilometre.