Kot smo že poročali, si na občini prizadevajo, da bi dotrajano javno razsvetljavo modernizirali. Od skupno okoli 400 svetilk naj bi danes bilo več kot 330 svetilk dotrajanih in preveč potratnih.

Potem ko je predlog o podražitvi vode v večinskem delu občine, ki ga upravlja Mariborski vodovod, lani poleti padel v vodo, so ga trojiški svetniki tokrat potrdili brez razprave.

PPS – Pekarne Ptuj so po nekajletni negotovosti sredi leta 2019 dobile novega lastnika. Pod svoje okrilje jih je vzelo družinsko trgovsko podjetje Jagros, prevzem je bila dobro načrtovana strateška odločitev. Sodelovanje med pekarno in trgovcem se sicer ni razvilo čez noč, sodelujejo že najmanj 20 let.

Gimnazija Ormož raste in se razvija. Zdaj so že uveljavljena srednja šola s programom Splošna gimnazija, leta 2014 so mu dodali srednji strokovni program Predšolska vzgoja – in 1. 9. 2021 začnejo z novim srednjim strokovnim programom – Zdravstvena nega. Zelo so veseli, da jim je uspelo pridobiti novi program za pridobitev poklica zdravstveni tehnik/tehnica, ki nudi številne zaposlitvene možnosti.

Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru izvaja štiri univerzitetne študijske programe (Gradbeništvo, Gospodarsko inženirstvo – smer Gradbeništvo, Prometno inženirstvo, Arhitektura) ter dva visokošolska strokovna programa (Gradbeništvo, Prometno inženirstvo).

V preteklem letu je občina za spodbujanje gospodarstva namenila 15.000 evrov. Na razpis za nepovratna sredstva so se lahko prijavili domači obrtniki in podjetniki, če so ustanavljali podjetje na območju občine, širili svojo dejavnost, na novo zaposlovali ali razvijali inovacije. Letos je oz. bo z javnim razpisom za podjetnike namenjenih 17.000 evrov.

Ko so se jabolka v prvem valu epidemije lani spomladi kljub izrednim razmeram dobro prodajala, so sadjarji pričakovali, da bo podobno tudi z jesenskim pridelkom. A so se ušteli, saj je popolno zaprtje šol in vrtcev tudi pri njih terjalo svoj davek.

Občina Markovci je bila primorana ustaviti gradnjo kolesarskih stez na dveh odsekih, in sicer v Novi vasi in Prvencih. Ker sta trasi speljani tudi po privatnih zemljiščih, je občina lastnikom ponudila ceno za njihov odkup. Tu pa se je zalomilo, saj z nekaterimi niso našli skupnega jezika.

Tako država kot mesto se velikokrat s ponosom hvalita in ponašata z bogato kulturno dediščino Ptuja. A način hranjenja gradiva in ustvarjanje pogojev za to nikakor ne sledita temu. Na Ptuju primernih prostorov za predstavitev bogate arheologije ni vsaj 10 let. Država začetek izgradnje potrebnega arheološkega muzeja že leta prelaga, na občini pa bodo zdaj vendarle storili korak naprej: še letos bodo na Muzejskem trgu z lastnimi sredstvi postavili arheološki depo odprtega tipa.

Občina Videm se je odločila posodobiti strojni in vozni park v režijskem obratu.

Prve, laične ocene o škodi na gradu v Veliki Nedelji so bile skrb vzbujajoče, a potem, ko so si strokovnjaki iz Zavoda za kulturno dediščino grad ogledali po dolgem in počez, je jasno: škoda je nastala, vendar je estetske narave in gradu ni treba zapečatiti.

Na več kot 50 let starem in popolnoma dotrajanem mostu v Zlatoličju so sredi januarja stekla prva dela. V prihodnje naj bi en vozni pas zaprli, promet pa bo potekal izmenično. Popolnega zaprta na Direkciji za promet ne načrtujejo.

Ptujski mestni svetniki so na januarski seji potrjevali projektno dokumentacijo za kolesarske steze, ki bodo mesto Ptuj povezale s sosednjimi občinami. Gre za projekt, za katerega bodo občine iz Dogovora za razvoj regij črpale evropska sredstva. Z izvedbo projekta se sicer že malo mudi, saj se je finančno obdobje s koncem leta 2020 izteklo, sedaj občine lovijo dvoletni podaljšek, ko se smejo projekti pripeljati do konca.

Vlada je 1. oktobra lani dokončno sprostila cene goriv v Sloveniji. Kot so na ministrstvu za gospodarstvo, ki ga vodi Zdravko Počivalšek, povedali takrat, so na podlagi analiz ugotovili, da ukrep reguliranja cen ni več potreben.

Dobro leto je tega, kar je Perutnina Ptuj zaprla lokal na Novem trgu v središču mesta. Kar nekaj časa je bilo v zraku vprašanje, kaj bodo s praznim objektom storili. Zdaj je jasno; tako to stavbo kot tisto na Vinarskem trgu, v kateri je nekoč delovala gostilna Beli križ (in znan nočni klub Ana), prodajajo. To pa še zdaleč niso vse nepremičnine, ki jih ponujajo novim lastnikom.

Albin Gajser iz Dražencev se namerava pritožiti zoper izvedeno komasacijo na območju občine Hajdina. Gajser se s spremembami ne strinja, rečeno mu je namreč bilo, da bo vse ostalo, tako kot je, a sedaj ni tako. Ko so geodeti izvajali meritve na terenu, se je Gajser slučajno peljal mimo. Ob ogledu površine je ugotovil, da je njegova na novo izmerjena parcela krajša in ožja. Nikakor mu ni bilo jasno, zakaj je prikrajšan za dobrih 27 arov zemlje.

Kar 700.000 evrov naj bi ptujska občina namenila za izgradnjo nove cestne povezave v Novi vasi. Gre za cesto, ki bi predstavljala dostop do predvidenega stanovanjskega naselja. Sodeč po planih občine pa bi bila zgrajena po zemljišču, ki je še vedno v zasebni lasti. »Zanima me, kdo so lobiji, ki stojijo za tem. Mene skušajo razlastiti, da bi gradili cesto pomembnežem, ki bi živeli tu zgoraj, namesto, da bi razširili in uredili že obstoječo Ulico Jožefe Lacko. To bi občino stalo bistveno manj, a očitno imajo elite prevelik vpliv,« je razočarana Marija Petek Brenčič, lastnica velikega dela zemljišča, po katerem bi tekla nova cestna povezava.

Avtošole že slabe tri mesece ne morejo izvajati svoje dejavnosti, zato so nekatere že v rdečih številkah. Nenadno zaprtje, 16. novembra lani, jih je pahnilo v izjemno težko situacijo, saj morajo poskrbeti za stroške (plače, najemnine, vzdrževanje avtomobilov), ki niso zanemarljivi. V tem tednu so lahko glede na odlok vlade začele obratovati, vendar se jih je večina odločila, da ostanejo zaprte. Vozniška usposabljanja so namreč mogoča le ob predložitvi negativnega testa tako na strani izvajalcev kot uporabnikov.

Šola je v senci starih platan, obkrožena z raznolikim rastlinjem šolskega parka. Najljubše učilnice dijakov? Odpravite se na sprehod po šolskem parku ali po pisanih šolskih hodnikih. Naši dijaki pridobivajo splošna in strokovna znanja, ki jih pogosto zelo uspešno pokažejo tudi na številnih tekmovanjih doma in v tujini. Šola je zagotovo mnogim mladim drugi dom, nihče ne ostane neopažen ali prezrt, vsak lahko pokaže svoje zmožnosti. Obožuješ naravo, rad ustvarjaš in se v bližnji prihodnosti vidiš na naši šoli?

Fakulteta za energetiko je članica Univerze v Mariboru, ki svoje študijske programe izvaja v Krškem in Velenju.