Ptujskemu mednarodnemu festivalu Dnevi poezije in vina, ki že 25 let uspešno združuje pesniško besedo in promocijo najkakovostnejših slovenskih vin, se že več kot desetletje pridružuje tudi Knjižnica Franca Ksavra Meška iz Ormoža.

Tokratna predavateljica zelenega četrtkovega popoldneva Maja Botolin Vaupotič je za svojo predstavitev izbrala temo, ki je za našo potrošniško družbo »hitro uporabi in zavrzi« zelo aktualna. Slušatelje je popeljala skozi zgodovino odkrivanja in pridobivanja naravnih, pozneje sintetičnih barvil, predstavila pa je tudi pomen posameznih barv in njihovo obnašanje v različnih okoljih.

Grajenski pevci s svojimi ubranim petjem razveseljujejo že 46 let, od svoje ustanovitve 17. februarja leta 1975. Takrat se je v OŠ Grajena zbralo 12 mož, ki so se odločili, da bodo začeli peti v zboru. Pri tem je imel odločilno vlogo dolgoletni pevec in predsednik Štefan Jurančič, ki je v zboru vztrajal kar 35 let. Ob 45-letnici zbora v letu 2020 niso praznovali, zaradi koronakrize tudi niso izvedli jubilejnega koncerta. Zato jim je toliko več pomenil koncertni nastop ob letošnjem prazniku MO Ptuj na Mestni tržnici, ko so zapeli o domovini, njeni lepoti in naravni danosti.

»Prleki prihod svetega Marina doživljamo predvsem kot čas veselja, razvajanja brbončic – najpogosteje z gosko, mlinci in rdečim zeljem ter druženjem ob dobri kapljici. Tudi v Ormožu, kjer Martinovo predstavlja eno večjih organiziranih prireditev pri nas, je tako. Lani žal prireditve zaradi vsem znanih razmer nismo izpeljali, zato smo se letos odločili, da bo »odprta« za vse tiste, ki bodo izpolnjevali pogoje – kakršnikoli že novembra bodo,« je povedal Andrej Vršič, direktor Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport.

Občine na gričevnatih in hribovitih območjih se nenehno srečujejo s plazovi. Čeprav jim gre država pri sanaciji nasproti, saj je možno za ta namen pridobiti denar iz državnega proračuna, se po drugi strani znova in znova pojavljajo nova žarišča, kjer zemljina drsi po pobočju. Plazovi so strošek, ki občinarjem v hribovitih krajih povzroča nemalo sivih las.

Zadnja avgustovska nedelja je med številnimi romarji in pohodniki rezervirana za pohod k svetemu Avguštinu pri Veliki Varnici v Halozah. Gre za že tradicionalno romanje, ki ga sama poznam samo iz pripovedovanj, letos pa sem se na hrib podala še sama. Romanje na avguštinsko nedeljo je namreč znano daleč naokoli, k čemur so pripomogla številna domača društva, ki vsako leto poskrbijo za dobro vzdušje in kulinarične specialitete.

Otroci že pridno nabirajo nova znanja v šolskih klopeh, vendar spomini, številni izdelki in fotografije z dvotedenskih počitniških ustvarjalnih delavnic iz ormoške knjižnice še ostajajo.

Jubilejni, 25. festival Dnevi poezije in vina se je v soboto za eno leto poslovil. Z dogodki, udeležbo pesnic in pesnikov, glasbenikov, kulturnih skupin, vinarjev, drugih udeležencev, direktorjev pesniških festivalov pod okriljem platforme Versopolis, je pokazal, kako velik sloves si je v teh letih ustvaril.

Naše območje je zelo vodnato, kar nam daje tisto lažno uteho in varnost, da imamo ogromno vode, vendar vse ni tako super, kot mislimo, da je. Prave vrednosti vode se še vedno ne zavedamo. Brez nje zagotovo ne bi bili to, kar smo,« je na predavanju o dragocenosti vode povedal Dominik Bombek in poudaril: »Po svetu pomanjkanje vode povzroča velike konflikte, celo vojne, pri nas pa imamo obilico vodnih virov, zato jo razumemo kot nekaj samoumevnega.«

Po podatkih državnih statistikov so kmetje v letu 2020 porabili približno 131.000 ton mineralnih gnojil.

Kmetijsko ministrstvo finančno pomaga mladim kmetom pri zagonu dejavnosti oziroma medgeneracijski pomladitvi kmetij.

V lekarnah je v ponedeljek stekel prevzem testov za samotestiranje dijakov in osnovnošolcev, ki obiskujejo zadnjo triado. V Lekarnah Ptuj je v enem samem dnevu brezplačne komplete prevzelo 200 upravičencev, precej pa jih je ostalo praznih rok. Podobne težave z zagotavljanjem testov so imele tudi nekatere druge lekarne po državi. V zasebni lekarni Top-lek pa jim testov, zanimivo, ni zmanjkalo.

Dejavnosti v okviru projekta Zeleni trikotnik so se avgusta končale. Direktorica občinske uprave Milena Debeljak je na predstavitvi omenjenega projekta orisala dosežene cilje in prihodnje občinske načrte za razvoj turizma.

V Zlatoličju so konec julija končali sanacijo 160 metrov dolgega mostu čez kanal reke Drave. Slednji omogoča povezavo med naselji levega in desnega brega kanala in je bistvenega pomena za potrebe dnevnih migracij lokalnega prebivalstva, kakor tudi za vse druge udeležence v prometu. Z obnovo mostu sta se podaljšali tako trajnost kakor tudi uporabnost objekta. Med drugim sta se izboljšali tudi pretočnost in prometna varnost vseh udeležencev v prometu.

Mojca Meško, zaposlena v upravi občine Kidričevo, je postala direktorica občinskega podjetja Vzdrževanje in gradnje Kidričevo. Zeleno luč za njeno imenovanje so najprej dali nadzorniki podjetja, nato pa na seji konec avgusta še občinski svetniki.

Gibanje na območju Vrazovega trga in okoliških ulic je te dni precej ovirano. Začela so se namreč izvedbena dela. V teku je rušitev samega objekta nekdanje Stare steklarske, ki je dalj časa kazila podobo tega dela mesta. Sočasno pa se izvajajo pripravljalna dela še za nekatere druge segmente, ki bodo urejeni v sklopu te naložbe.

Ogromno poslovnih prostorov v centru Ptuja je že dalj časa praznih. Del jih je v lasti zasebnikov, kar nekaj pa v rokah občine, ki intenzivno išče nove najemnike. Enako kot najti nove partnerje bo pomembna vsebina, ki bi jo ti ponujali. Samo ta bo prispevala k obujanju življenja v centru mesta. Prav to je problem, s katerim so se ukvarjali vsi dosedanji župani.

Že predlanska in lanska sezona čebelarjem nista bili naklonjeni, letošnja pa je že na meji katastrofe, pravijo obupani in se ozirajo v nebo, ki jim prinaša samo zelo muhasto vreme.

Stečajnemu upravitelju koroške družbe Korent & Korent Klemnu Kmetiču tudi v tretjem poskusu na dražbi ni uspelo prodati bioplinarne v Sobetincih v občini Markovci

Medtem ko so rušitev stavbe Koteksa stanovalci bližnjih objektov sprejeli z navdušenjem, pa jih je način nadaljevanja gradbenih del močno razburil. Gradbinec, zadolžen za rušitev, je namreč v ponedeljek ostanke ruševin začel mleti kar na licu mesta. „To je nevzdržno, saj imamo prah povsod. Enostavno ni sprejemljivo, da to počno v centru Ptuja, naše fasade in dvorišča so rdeči od prahu, ta je povsod, tudi v notranjosti hiš. Naj to odpeljejo in meljejo na primernejši lokaciji,“ je vztrajala ena izmed stanovalk bližnjega objekta Zora Kozel.