Določene javne prireditve so zelo hrupne, zato nekaterim onemogočajo miren spanec. Nazadnje se je 'pritožil' krajan iz okolice Ptuja, ker njegova družina ni mogla spati. Želel je izvedeti, kdo je tisti, ki izdaja dovoljenja za tovrstne javne prireditve. Na Upravni enoti Ptuj jih ob izpolnjevanju vseh pogojev podpisuje vodja oddelka za upravno-notranje zadeve Boris Miočinović, vendar je občina tista, ki izda soglasje za prekomeren hrup.

V pekarni na Hvaru prodajajo jumbo pico za 500 kun. »Nedavno je turist s čolna kupil kar 20 kosov,« je ob potrditvi te cene povedal lastnik pekarne.

Civilna iniciativa (CI) za izgradnjo ptujske obvoznice se je oglasila z javnim pismom, s katerim županjo Mestne občine Ptuj (MO Ptuj) Nuško Gajšek in člane mestnega sveta poziva k takojšnjemu ukrepanju za izboljšanje prometne varnosti in bivalnih razmer ob Ormoški cesti.

Okrog 500 ljudi šteje krajevna skupnost Sela, kljub majhnosti pa imajo vse, kar imajo drugi večji kraji ali večje krajevne skupnosti, meni predsednik Dejan Tramšek. »Imamo šolo, vrtec, gasilski in kulturni dom, zelo aktivna društva ter povezanost in enotnost, kar je še najbolj pomembno.«

Ptuj v zadnjih letih doživlja pravi festivalski razcvet. K razvoju urbane kulture želi prispevati najmlajši ptujski festival, rojen v letu 2021, ki v drugo leto svojega delovanja stopa z novo podobo in imenom, je povedal organizator in producent festivala Nenad Nešo Tokalić, ki se mu v tej vlogi pridružuje tudi Marko Kolarič.

V občini Hajdina bodo obnovili dva cestna odseka, in sicer 273 metrov ceste v Gerečji vasi ter 130 metrov v Slovenji vasi.

Pomanjkanje padavin se odraža na vodostajih rek, potokov, ribnikov in manjših jezer. Manjši vodotoki z zaledjem na Pohorju, v Slovenskih goricah in Halozah imajo prav tako podpovprečno vodnatost za ta letni čas, ki pa ni tako izrazita kot na reki Dravi.

Ideje za izgradnjo sistema za namakanje njiv osmih kmetij v Selcih so stare že dve desetletji. Takrat so postavili zajetje vode, ki pa se je sčasoma zaraslo in zamulilo.

Na družinski kmetiji Dominika Lenarta na Mestnem Vrhu živijo štiri generacije: Dominik z ženo Anjo in hčerkama, desetletno Lucijo in šestletno Meto, Dominikovi starši Marica (tudi zaposlena na kmetiji) in Franc (upokojenec) ter 84-letna babica Ana, ki opravlja še vsa gospodinjska dela in skrbi za male živali. Ukvarjajo se z živinorejo in poljedelstvom.

Preden so v MG Ptuj po izjemni sezoni zaprli vrata zaradi počitnic, so izvedli še nekaj vaj za novo premierno predstavo Kdo se boji Virginie Woolf. Premierno jo bodo 28. avgusta uprizorili na odru ptujskega gledališča, nekaj dni zatem, 3. septembra, pa še v Mini teatru v Ljubljani.

Neznani storilec je pred enim mesecem v slovenjebistriško javno kanalizacijo spustil večjo količino strojnih olj in maziv, posledično začasno onemogočil delovanje čistilne naprave in povzročil škodo v višini okrog 15.000 evrov, je ocenil direktor Komunalnega podjetja Slovenska Bistrica Maksimiljan Tramšek. Komunala je izpostavila nabor možnih krivcev iz industrijske cone pri avtocesti, prav tako naj bi komunalni delavci odkrili vir onesnaženja, a policijska preiskava še vedno poteka.

600 kvadratnih metrov je velika hala, v katero sta brata Dolinar iz Cerkvenjaka naselila svoji kovinarski podjetji.

Pred približno letom dni so začeli širiti in graditi komunalno infrastrukturo v ekonomsko-poslovni coni Ormož. Dela bi se morala zaključiti do konca maja, a so se po pojasnilih občine zaradi naknadno dogovorjene izgradnje plinovoda in istočasne gradnje obeh krožišč na glavni cesti precej podaljšala.

Kaj se dogaja na trgu energentov? Višjim cenam pogonskih goriv, električne energije in zemeljskega plina sledijo cene trdih goriv. Zelo negotov je položaj na trgu s peleti, ki jih v tem času pri marsikaterem trgovcu niti ni moč kupiti, cene so astronomsko zrasle. Nemalo ljudi je prepričanih, da sta pomanjkanje blaga in divjanje cen rezultat špekulacij in namernega zadrževanja blaga v skladiščih. Ker pozimi brez ogrevanja pač ne gre, bodo ljudje zanj primorani seči globlje v denarnico. A četudi so pripravljeni plačati več, se poraja še druga težava – dobavljivost. Trgovci namreč drv, sekancev in peletov nimajo …

Številni gasilci, med njimi tudi stotine naših iz prostovoljnih društev v Spodnjem Podravju, so na Krasu doživeli ognjeni pekel, grozljivko, soočeni so bili z dogodki, na katere se človek ne more vnaprej pripraviti. Začelo se je minuli torek, 19. julija, s SMS-sporočili: »Nujno aktivacija. Pomoč gašenja požara na Krasu. Pokliči takoj.« Stotine gasilcev iz domala vseh prostovoljnih gasilskih društev in 14 gasilskih zvez (GZ) so se v tistem tednu odzvale ob klicu na pomoč, ki je prihajal s Krasa, zavitega v ognjene zublje.

Od napovedanega in pričakovanega dežja v minulih dneh se je izcimilo le nekaj kapljic, ki so premalo, da bi napojile posušeno zemljo Dravskega in Ptujskega polja. Koruza že rumeni, kar obeta bistveno nižji pridelek, tudi tretja oz. četrta košnja sta vprašljivi. Na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) so že začeli zbirati informacije o posledicah suše v kmetijstvu in pričakujejo, da bosta kmetijsko ministrstvo in Uprava RS za zaščito in reševanje uradno razglasila sušo.

Na Ptuju te dni poka od kulture in umetnosti, ki so jo v to okolje prinesli številni vrhunski glasbeniki in pevci iz Slovenije in tujine. Glasbena prestolnica Slovenije v teh dneh ob glasbenih gosti tudi številne obiskovalce od drugod.

Ptujčani in obiskovalci si lahko v tem času ogledajo številne razstave 20. festivala sodobne umetnosti Art Stays pod skupnim naslovom Postprodukcija, ki bodo na ogled do 18. septembra. Jerneja Forbicija, direktorja festivala in umetniškega vodjo, smo vprašali, kako so v KUD Art Stays zadovoljni z letošnjim festivalom in spremljajočim festivalskim dogajanjem.

Če bi dvorišča v starem mestnem jedru znala govoriti, bi bili bogatejši za številne zgodbe iz preteklosti mesta. Pročelja starih hiš oz. njihova zunanjost pogosto ne povedo veliko, če ne odprejo vrat v svojo notranjost, v dvoriščni del. Mnoga dvorišča v starem mestnem jedru so po zaslugi stanovalcev zasijala na novo in pripovedujejo nove zgodbe. Eno takih, ki živi v pravem pomenu besede kot ožji in širši družabni prostor, je dvorišče stavbe na Prešernovi 10. Tam že nekaj časa gostijo zasebna branja festivala Dnevi poezije in vina, zadnja leta pa tudi Hudo pokušnjo.

»Hrana bo dražja. To je neizbežno zaradi podnebnih sprememb, razmer v svetu, povečanja cen vhodnih surovin, stroškov v živilsko-predelovalni industriji. Kar zadeva kmete, pri njih so se odkupne cene nekoliko dvignile, a niso pokrile povečanja cen surovin – elektrike, nafte, delovne sile, mineralnih gnojil, za katera sploh še ne vemo, če jih bomo lahko jeseni kupili,« pravi Roman Žveglič, ki že poldrugo leto kot predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije zastopa interese kmetijske panoge in članov zbornice.