Občina Kidričevo je bila prva lokalna skupnost v Sloveniji, ki je orala ledino pri uvedbi občinskega vrednostnega bona. Poimenovali so ga sternthaler, izdaja ga občinsko podjetje Vzdrževanje in gradnje, kjer je bon tudi mogoče kupiti.

Minulo nedeljo sta se po tomaževski občini z gasilskim kombijem zapeljala kar dva Božička in poskrbela za veliko dobre volje. Skupno sta obiskala in obdarila okoli 110 otrok.

Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož hrani več kot 600.000 arheoloških predmetov. A bogata kulturna dediščina zaradi pomanjkanja prostora še zdaleč ni primerno predstavljena. Občina je v proračunu za naslednje leto zagotovila skoraj četrt milijona evrov za postavitev depoja odprtega tipa. To bo pomemben korak, a ne celostna rešitev problema, s katerim bi se morala soočiti tudi država. Ker ta očitno nima interesa, na MO Ptuj že razmišljajo o naslednjih korakih, tudi nadaljnji obnovi Dominikanskega samostana, kamor bi lahko ponovno umestili arheologijo.

Delodajalci v prazničnem času večinoma, ne pa vsi, poskrbijo za obdaritev otrok svojih zaposlenih. V nekaterih podjetjih in zavodih so v preteklosti organizirali prihod katerega od dobrih decembrskih mož, ko so se lahko otroci srečanja s pravljičnim junakom veselili v živo, sedaj pa je običajno tako, da darila za otroke prevzamejo kar starši v službi.

Potem ko je župnik Franc Mlakar s 1. avgustom odšel v Laporje, je župnijo v Trnovski vasi prevzel destrniški župnik Jože Škofič. Škofič od takrat mašuje v dveh farah: matični Svetega Urbana, po novem pa še pri Svetem Bolfenku.

Minuli četrtek je gorišniški svet v pičle četrt ure opravil še z zadnjo redno sejo, na kateri so tudi za prihodnje leto potrdili 30-odstotno subvencijo omrežnine za kanalščino.

Od najemnin se je letos v ptujski občinski proračun nateklo 261.867 evrov. V prihodnjem letu naj bi bil ta znesek nekoliko nižji, čeprav se bodo najemnine z novim letom podražile.

Če bo v državnem zboru sprejeta Resolucija o nacionalnem programu za kulturo in če jo bodo naslednje desetletje dejansko izvajali, potem se gradovoma Dornava in Borl obetajo lepši časi. Oba sta vključena v načrt obnove, obnova dvorca Dornava bi veljala 30 milijonov evrov, dokončanje obnove gradu Borl pa dobrih pet milijonov evrov. Na seznamu investicij je tudi 4,5-milijonska investicija obnove ptujske grajske žitnice.

Minimalna bruto plača v Sloveniji je letos prvič presegla prag tisoč evrov. Med državami EU je Slovenija v družbi tistih, ki imajo zakonsko določen znesek minimalne plače, je pojasnil direktor Območne obrtno-podjetniške zbornice (OOZ) Ptuj Boris Repič. Slovenska minimalna plača (1.024 evrov bruto) je med 21 državami sedma najvišja. Najvišja je po podatkih OOZ v Luksemburgu in znaša čez 2.200 evrov, najnižja v Bolgariji – 332 evrov.

Slovenska policija z igranimi video posnetki na družabnih omrežjih opozarja na ubežnike, ki se skrivajo pred roko pravice. Po podatkih schengenskega informacijskega sistema je bilo zadnji dan minulega leta na evropski celini (EU in pridružene članice) razpisano iskanje skoraj 42.000 oseb, za katere se zahteva prijetje zaradi predaje ali izročitve. Slovenska policija ima v mednarodnih policijskih evidencah razpisano iskanje 169 oseb.

V Halozah je število kmetij, ki se ukvarjajo z živinorejo, zadovoljivo. Glede na statistične podatke je tu neprimerno več kmetij kot na Pohorju, Gorjancih in Kumu. Zanimivo je tudi, da je bilo leta 2006 v Halozah nekaj manj kot 1200 kmetij, leta 2015 pa že okoli 1800. Je pa po drugi strani res, da vse več živinorejskih kmetij v hribovitem delu Haloz zapira svoja vrata. V statistiko so namreč vključene vse kmetije na območju Haloz, tudi tiste na ravninskem delu, kjer je obdelovanje veliko lažje, pa tudi bolj intenzivno.

Prijetno presenečeni, besede hvaležnosti, ganjeni obrazi, tudi zarosene oči, takšni so odzivi občanov Sv. Tomaža, ko jih v predprazničnem času s prehrambnimi paketi razveseli občinska ekipa.

Svetniki občine Dornava so na novembrski seji zategnili zavoro pri sprejemanju proračuna za leto 2022. Medtem ko odbori na sestavljeni proračun niso imeli pripomb in so predsedniki, ki so tudi občinski svetniki, predlagali njegovo potrditev, ta kasneje ni bil izglasovan.

V Sloveniji je veliko odličnih mojstrov, ki izdelujejo jaslice iz najrazličnejših materialov (lesa, kamna, gline ali ostalih naravnih materialov, iz papirja …). Ponekod pripravijo celo žive jaslice (Postojnska jama) ali ledene jaslice (Mojstrana). Tako kristjani kot tudi drugi ljudje jih radi postavljajo pod božično-novoletna drevesca. V teh dneh pa so jaslice postavili tudi v cerkvah. Pri Sveti Trojici v Halozah to častno nalogo vsako leto zaupajo domačinu Francu Mercu, ki že vrsto let lastnoročno izdeluje jaslice iz lesa.

Prve lučke oz. praznično okrasitev je ob svojem domu na Zagrebški cesti 73 na Ptuju, ob robu turniškega parka, Rudi Šegula začel postavljati pred 10 leti. V tem času je nastala že prava pravljična vas, ki ima iz leta v leto več obiskovalcev. Prihajajo iz cele Slovenije.

Organizatorji festivala Dobrote slovenskih kmetij so se odločili, da bodo strokovne komisije določene skupine izdelkov pregledale in ocenile vnaprej.

Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) je sodeloval v mednarodnem projektu, katerega rezultat je strip z naslovom Zgodba o amonijaku.

Večina občin v regiji je za najmlajše pripravila darila, ki jih je razdelil Božiček. V letih pred korono so otroci Božička običajno pričakali v dvoranah, najprej so si ogledali igrano predstavo ali prisluhnili pravljici, potem je za navdušenje, nasmehe na ličkih ter iskrice v očeh najmlajših s svojim prihodom poskrbel dobrodušni pravljični možakar Božiček.

Prostovoljno gasilsko društvo Markovci je letos posodobilo vozni park. Kupili so novo vozilo za prevoz moštva GVM-1. Gre za naložbo v skupni višini okoli 45.000 evrov, od tega so 37.500 evrov prejeli z razpisa občine Markovci, preostalo so zbrali sami. S prošnjo za donacijo so se obrnili na občane in podjetja. Uspelo jim je zbrati dovolj denarja za poplačilo vseh nastalih stroškov.

Na Ptuju so Svetovni dan zborovske glasbe v decembru proslavili na najboljši možni način, z izdajo zborovske pesmarice z naslovom Rojeni na Ptuju. Notno zbirko je založila Območna izpostava JSKD Ptuj, katere glavna urednica in lektorica je njena vodja Iva Brajović. Uredil pa jo je Mitja Gobec, dolgoletni sodelavec JSKD Slovenije in velik poznavalec zborovske glasbe ter zbiratelj zborovske literature.