Na Ormoškem gospodarsko javno službo (GJS) ravnanja z odpadki izvaja Komunalno podjetje Ormož, ki skrbi za zbiranje, ter Cero Puconci (CEROP), ki je zadolženo za obdelavo in odlaganje. Prav obdelava in odlaganje pa sta lani prinesla izgubo v višini okoli 61.000 evrov.

Danes okrog pol dvanajste ure se je v krožišču pred Puhovim mostom prevrnil tovornjak.

Čeprav je v delu Spodnjega Velovleka postavljen prometni znak, ki prepoveduje vožnjo vozil z osnim pritiskom nad dvema tonama, krajani trdijo, da se po tem odseku vozijo tovornjaki, ki težo presegajo tudi za desetkrat. Od občine zahtevajo, da ukrepa in kršitelje s pomočjo redarske službe tudi kaznuje, saj uničujejo javno infrastrukturo. Sicer grozijo z zaporo ceste v času spravila pridelka.

Skiroji na baterijski pogon so postali priljubljeno prevozno sredstvo. So majhni, lahki in hitri, pa tudi cenovno dostopni. Najcenejšega je moč kupiti za dobrih 300 evrov, cene dražjih so okoli 700 evrov. S toplim vremenom bo e-skirojev v prometu zagotovo več, zato velja opozoriti na pomen previdne in varne vožnje. Podatki namreč kažejo, da so nesreče v porastu, posledice pa lahko zelo hude, pogoste so poškodbe glave.

Kadar slišimo zgodbe, v katerih so kršene osnovne otrokove pravice, zlasti kadar otrok niti v zavetju svojega doma in s svojimi starši ni varen, se v nas zgane želja, da ga zaščitimo. In kaznujemo krivce. Približno takšni občutki so me prevevali, ko sem konec marca dobila informacijo, da je trinajstletnica prenehala obiskovati eno od ptujskih osnovnih šol, saj naj bi jo starši iz nje izpisali. Pa razlog? Njen mlajši bratec naj bi vsem razlagal, da so jo prodali v Italijo, z denarjem pa si privoščili novi avto. Je kaj takega še sploh mogoče pri nas in v 21. stoletju, se vprašam in skušam izvedeti kaj več.

Majska seja sveta občine Juršinci je bila zelo razgibana, dinamična, na trenutke dramatična. Največ debate je bilo okoli dela cestarjev, o čemer smo že poročali. Sicer pa so med drugim govorili tudi o (ne)dostopnosti zdravnice v lokalni zdravstveni ordinaciji, ki sodi pod okrilje Zdravstvenega doma (ZD) Ptuj.

Na občinskem zemljišču v središču občine Sveti Tomaž naj bi večstanovanjski objekt zgradilo Komunalno podjetje Ormož. Slednje je podalo zgolj za evro (!) višjo ponudbo od ptujskega podjetja Coolgrading.

Demografska slika v občini Zavrč, kjer trenutno živi 1.460 prebivalcev, se iz leta v leto izboljšuje. Selitveni prirast je pozitiven, kar pomeni, da se je v te kraje več prebivalcev priselilo kot odselilo. Posledica tega je rast števila otrok v vrtcu. Pred šestimi leti je vrtec obiskovalo 25 otrok, letos pa 39, torej za 56 odstotkov več. Tudi vpis za novo šolsko leto je zadovoljiv, saj se bodo septembra na novo vpisali trije malčki. Bodo pa morali zaradi povečanega vpisa zagotoviti dodatne prostore za polovični oddelek.

Stavba podružnične šole v Marjeti na Dravskem polju (občina Starše) je popolnoma izpraznjena, 55 učencev od prvega do četrtega razreda pa ima pouk na več različnih lokacijah. Gradnja nove šole poteka nemoteno in celo nekoliko prehiteva terminski plan. Vrednost naložbe je nekaj manj kot pet milijonov evrov, od tega je občini uspelo zagotoviti okoli 3,7 milijona evrov (2,7 milijona evrov kredita in en milijon evrov iz proračuna). Uspešno so pridobili tudi sredstva šolskega ministrstva v višini 1,2 milijona evrov.

V Občini Sveta Trojica te dni iščejo dva delavca: finančnika in svetovalca za komunalo, a za zdaj ne kaže najbolje.

Pet občin Spodnjega Podravja in ena bližnja slovenjegoriška starejšim občanom ponujajo brezplačne prevoze. Občine so kupile ali najele vozila in k sodelovanju povabile prostovoljce, ki prevoze izvajajo. Modeli organizacije brezplačnih prevozov se med občinami razlikujejo, tako po organizacijski kot finančni plati.

15. maj je simbolično posvečen družinam, s katerimi se v Sloveniji statistično ukvarjamo šele zadnjih 40 let.

Občina Ormož je v lanskem letu poslovala z 18,5 milijona evrov prihodkov, kar je največ v primerjavi z zadnjimi sedmimi leti. Medtem ko so predlani realizirali le okoli 1,8 milijona evrov transfernih prihodkov, so jih lani skoraj 6 milijonov. Dodatno so se zadolžili za 1,5 milijona evrov.

Lepo vreme in dveletno koronsko družabno zatišje je na prvomajsko nedeljo v Zavrh privabilo vsaj tisoč pohodnikov in drugih obiskovalcev.

Družinsko podjetje Halo (Lokalna razvojna agencija) iz Cirkulan je v teh dneh obeležilo 30 let delovanja. Ustanovili so ga vsi družinski člani – zakonca Stanislav in Matilda Golc s sinovoma Matjažem in Jernejem; slednji je prevzel tudi mesto direktorja. Začetno poslanstvo in cilji podjetja so že vse od ustanovitve enaki: razvijati turizem na območju Haloz in nuditi podporno okolje za razvoj podjetništva in kmetijstva, pri vsem tem pa ustvariti vir preživetja članom družine.

V primerjavi s prvim koronskim letom 2020 so se turistični kazalci lani kljub divjanju epidemije vendarle dvignili navzgor, zlasti v drugi polovici leta, ko je bilo zaradi postopnega sproščanja ukrepov po podatkih statističnega urada ustvarjenih kar 85 odstotkov vseh turističnih nočitev.

V slavnostni dvorani ptujskega gradu je zgodovinar Daniel Siter, domačin iz Rogaške Slatine, predstavil svojo znanstveno monografijo o nacistični okupaciji zdravilišča Rogaška Slatina v vojnih letih 1941–1945. Gre za prvo in izvirno tovrstno študijo, ki je izšla leta 2021 pri Založbi Alma Mater Europaea – Institutum Studiorum Humanitatis (AMEU – ISH).

Kmetijsko ministrstvo je konec aprila objavilo razpis, s katerim za odpravljanje zaraščanja kmetijskih zemljišč zagotavlja 250.000 evrov. »Za Slovenijo, ki je v evropskem prostoru med državami z najmanj kmetijskih površin na prebivalca, je ohranjanje oz. revitalizacija vsakega hektarja pomembna,« meni direktor ptujskega kmetijskega zavoda Andrej Rebernišek. Zato kmetovalce iz Podravja vabi, da se odzovejo na razpis.

Spomladanske pozebe so v zadnjih desetletjih vse pogostejše in povzročajo vedno večjo gospodarsko škodo, predvsem v sadjarstvu. Zgolj v zadnjih šestih letih je pozeba sadjarje prizadela štirikrat. Prilagajanje na nove klimatske pogoje je tako nuja. Eden izmed učinkovitejših odgovorov naj bi bila izgradnja oroševalnih sistemov, ki pa terja velika finančna sredstva, dolgotrajen boj z birokratskimi mlini in znanje, ki ga sadjarji šele pridobivajo.

Prehod čez potok Globovnica med bloki Ob Poleni in Športno rekreacijskim centrom (ŠRC) Polena je po novem varnejši in lažji.