Na Brdu pri Kranju so 1. marca, ob dnevu civilne zaščite, podelili priznanja in nagrade za izstopajoče dosežke na tem področju. Letos so podelili 284 priznanj (132 bronastih, 82 srebrnih in 29 zlatih priznanj), 40 plaket in en kipec. Z območja ptujske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje je zlato priznanje CZ za leto 2022 prejel Podvinčan Branko Lah, ki je večji del svojega življenja in dela posvetil gasilstvu ter zaščiti in reševanju.

V refektoriju minoritskega samostana na Ptuju je minulo soboto v okviru srečanja bratov in sester Frančiškovega svetnega reda o Ukrajini predaval doc. dr. Aleš Maver. Po njegovih besedah gre za lepo deželo prijaznih ljudi, zelo dobre hrane in tudi ljudi, ki imajo izjemen duhovni talent. Ob zdajšnjem dogajanju občuti zelo veliko žalost zaradi izjemne nemoči, ker so, kot trdi, na delu sile, na katere nimamo vpliva, omračen um, v katerega nimamo vpogleda, in hkrati bes. Gre za spopad civilizacije in barbarstva.

Vse od začetka ruskega napada na Ukrajino se zlasti prebivalci severovzhodne Slovenije večkrat zaskrbljeno ozirajo v nebo, saj zaznavajo več letalskega prometa kot običajno.  

Tekmovanje iz slovenščine za Cankarjevo priznanje je letos zaradi epidemije potekalo na daljavo. Sodelujoči so preko aplikacije Zoom prejeli navodila za pisanje razlagalnega spisa in bili s pomočjo kamere ves čas pod nadzorom. Po dobri uri in pol so imeli natanko deset minut časa, da so strani poslikali in jih v posebni datoteki posredovali ocenjevalcem.

Murkova ulica je postala prava umetniška ulica, ob dveh stalnih galerijah in v neposredni bližini galerije Art Stays je v občasen atelje spremenjena tudi ena bivših modnih trgovin na tem območju. V izložbenem oknu so že nekaj časa razstavljene intarzije Voja Veličkovića (Samo nebo je nad Ptujem), trenutno največja 5-delna slika Ptuja, njegovo doslej največje delo, ki ga je izdelal, veliko 3 m krat 1,2 metra. V teh dneh pa je uveljavljenega intarzista že mogoče spremljati v živo pri njegovem novem projektu Ptuj – Beograd, s katerim se bo poklonil svojemu rodnemu mestu.

Do 3. aprila bo v Galeriji mesta Ptuj na ogled razstava Ota Rimeleja pod naslovom Lestev in ne bo. Z njo se slikar vrača na Ptuj, kamor je v otroštvu zelo rad zahajal k svoji babici in dedku ter drugim sorodnikom.

V občini Sveti Tomaž med drugim deluje istoimenska krajevna organizacija Rdečega križa, ki jo vodi Jožica Rajh. Odzivajo in prilagajajo se na potrebe občanov v stiski. V preteklosti so tako zbrali že kar nekaj denarja in izpeljali več dobrodelnih akcij in projektov.

Življenjske potrebščine se zadnje mesece konkretno dražijo. Cene energentov gredo v nebo, stroški so konstantno višji, prejemki pa temu ne sledijo v zadostni meri. Tisti z minimalnimi prihodki, od upokojencev do najnižje plačanih profilov in brezposelnih, imajo velike težave. Marsikdo si mora za to, da plača vse stroške, dobesedno trgati od ust. Brez izredne denarne socialne pomoči bi bila stiska še večja. Za to so samo v Podravju lani namenili dobra dva milijona evrov in tako vsaj malo bolj dostojno življenje omogočili 4.814 prejemnikom in njihovim svojcem. Glede na napovedi lahko v prihodnje pričakujemo še večji porast števila vlog za tovrstno pomoč.

Na pobudo veleposlaništva Ukrajine so Ukrajinci, ki živijo in delajo v Sloveniji, ter podjetja Perutnina Ptuj, Marifarm Maribor, Duol in nekatera druga vzpostavili nekaj zbirnih mest, kjer zbirajo humanitarno pomoč za Ukrajino. Eno od zbirnih mest v okviru Perutnine je tudi na njenem sedežu Potrčeva 10 na Ptuju, kjer so na podlagi seznama potreb, ki jim ga sproti dostavlja veleposlaništvo Ukrajine, 8. marca zbirali svetilke, generatorje, polnilce za telefone, baterije, otroško hrano, plenice, čokolado, konzerve, spalne vreče, nogavice, rokavice. Skoraj vsak dan z vsakega zbirnega mesta odpelje vsaj en kamion pomoči za Ukrajino.

Na podravski avtocesti pri Podlehniku v smeri proti Mariboru se je dopoldne zgodila huda prometa nesreča s smrtnim izidom. Po do zdaj zbranih podatkih je tovorno vozilo trčilo v dve ustavljeni vozili, v nesreči je ena oseba umrla, drugih poškodovanih ni. Udeleženci so po dosedanjih ugotovitvah tuji državljani. Podravska avtocesta je zaprta.

Pred zadnjimi lokalnimi volitvami naj bi le sedem od skupno 25 spodnjepodravskih županov, vključno z ormoškim in lenarškim območjem, obljubilo uvedbo participativnega proračuna. Tako kažejo podatki spletne strani Danesjenovdan, kjer so zbrali predvolilne obljube vseh županov o tem, ali bodo uvedli direktno udeležbo občanov pri kreiranju občinskega proračuna. Do danes so to obljubo izpolnili trije: benediški in trojiški župan ter ptujska županja.

Enotni plačni sistem v slovenskem javnem sektorju, ki je državo v letu 2020 stal 4,7 milijarde evrov, se sesuva kot hišica in kart. Lahko se strinjamo, da je nujno potreben reforme, predvsem pa odprave plačnih krivic. Nedvomno so v sistemu delovna mesta, na katerih so delavci podplačani, saj 27.000 javnih uslužbencev ne dosega niti zakonsko določene minimalne plače.

Ob spomladanskem čiščenju vrtov in okolice nastanejo večje količine odpadnega vejevja, plevela in listja, za katere pa mnogi ne vedo, kaj z njimi storiti. Med komunalne odpadke ne sodijo, mnogi se zato odločijo za sežig. Je to v nasprotju z zakonodajo? Enoznačnega odgovora ni. Vsekakor pa je zdravju in okolju škodljivo, predvsem pa nevarno, kar potrjujejo številne intervencije gasilskih društev, tudi v Podravju.

Lansko jesen se je dvignil draginjski cunami, ki so ga sprožili premiki na trgu energentov. Čeprav je cena sodčka* nafte  letos nihala oz. rasla od 80 do 120 evrov, se je maloprodajna cena goriv (bencina, dizelskega goriva) dvignila na rekordnih 1,56 oz. 1,67 evra. Za primerjavo: leta 2008 je bila cena sodčka nafte 140 evrov, maloprodajna cena obeh goriv pa 1,07 oz. 1,13 evra! (* 1 sodček =158,9873 L)

Cene varstva otrok v videmskih vrtcih so se februarja spremenile. Za prvo starostno obdobje so jih znižali, za kombinirane oddelke in drugo starostno obdobje pa zvišali.

Gostinci so se že pred epidemijo srečevali s pomanjkanjem kadra. Epidemiološki ukrepi, ki so omejevali dejavnost, so panogi zadali dodatni udarec. Številni natakarji in kuharji, ki so v gostinstvu začasno ostali brez dela, so si medtem poiskali zaposlitev v drugih dejavnostih, kjer so tudi pogoji dela ugodnejši.

Povprečni dnevni stroški hitrega testiranja na covid so državo v letu 2021 stali 240.000 evrov. V zadnjem, petem valu epidemije, ko so številke okuženih letele v nebo, so se povprečni stroški množičnega testiranja dvignili na 440.000 evrov na dan oziroma na 40 milijonov evrov v treh mesecih, od novembra do januarja. Najvišji račun za izvedbo hitrih antigenskih testov (HAGT) so izvajalci na javno zdravstveno blagajno naslovili za letošnji januar – 17 milijonov evrov ali 548.000 evrov na dan!

Povprečna osnovna prodajna cena bencina in dizelskega goriva za lansko leto je znašala slabo polovico maloprodajne cene za potrošnike na bencinskih črpalkah, ali povedano drugače – več kot polovico zneska si je z najrazličnejšimi prispevki pri vsakem litru goriva zase vzela država. Od letošnjega februarja je sicer delež trošarine nekoliko znižan, a samo na račun trošarin od naftnih derivatov je v zadnjih desetih letih država prejela skupno kar okoli 8,8 milijarde evrov.

V sredo je bilo okoli vrtcev, osnovnih in srednjih šol vse mirno, saj so zaposleni v vzgoji in izobraževanju stavkali. Oziroma velika večina. Stavkovni dan je minil brez shoda, transparentov ali večjega pompa. Svoje zahteve so izražali tako, da niso izvajali izobraževanja. V ogrevanih šolskih prostorih so najverjetneje ob kavi ali čaju razpravljali o krivicah, ki se jim godijo.

Včeraj, malo čez poldne, je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju v Kovači vasi pri Slovenski Bistrici. Vnel se je leseni del gospodarskega  poslopja, ogenj pa se je nato razširil na ostrešje, ki je zgorelo v celoti. Po prvih podatkih škoda znaša okrog 30.000 evrov.