Gost minulega Viktorinovega večera na temo Odnos do krščanstva v današnji slovenski družbi je bil prof. ddr. Anton Stres, upokojeni ljubljanski škof. V tem obdobju je vprašanje verske svobode, ki je ena izmed človekovih pravic in svoboščin, zelo pereče vprašanje. Mnogi teoretiki pravijo, da je vprašanje verske svobode lakmusov papir, kjer se vidi, koliko in v kakšni državi res spoštujejo človekove pravice. Če v kakšni državi zanemarjajo človekove pravice, se to najprej pokaže ravno pri verski svobodi.

Vseslovenskemu projektu zavoda Zlata mreža za mobilnost starejših Prostofer, kar pomeni prostovoljni šofer, se je oktobra 2022 pridružil tudi Ormož.

Na osnovnih šolah Spodnjega Podravja že vrsto let ni več dežurnih učencev. Po mnenju Ministrstva za vzgojo in izobraževanje namreč ni dopustno, da bi nadzor nad prihodi in izhodi opravljali učenci. Druge rešitve šolam niso predlagali, zato se pač vsaka skuša znajti po svoje.

Kot v večini pretežno kmetijskih občin tudi v Svetem Tomažu v proračunu vsako leto nekaj sredstev namenijo za spodbude v kmetijstvu in razvoj podeželja.

Župana občin Ormož in Središče ob Dravi, Danijel Vrbnjak in Toni Jelovica, bosta popoldan v državnem zboru predala podpise 3.437 krajanov treh občin na Ormoškem, ki se ne strinjajo z azilnim domom v Središču ob Dravi.

Slovenski osnovnošolki prostor je z novelo zakona dočakal nekaj sistemskih sprememb, predvsem na področjih nacionalnega preverjanja znanja, razširjenega programa, pravic učencev pri šolanju na domu in obveznih tujih jezikov.

Že večkrat smo omenili, da je bilo lansko leto z vidika kmetijstva izjemno težko, sedaj pa je znana tudi škoda po aprilski pozebi, avgustovskih poplavah in neurjih s točo. Državna komisija za ocenjevanje škode je potrdila, da so v letu 2023 vremenske neprilike povzročile za 88 milijonov evrov škode na kmetijskih pridelkih in še štiri milijone evrov na strojih, opremi … Lanska škoda za dobrih 20 milijonov evrov presega 20-letno povprečje, kljub temu pa je pol manjša kot škoda po katastrofalni suši iz leta 2022.

Medtem ko na Ptuju v letošnjem (in verjetno še kakšne naslednjem letu) ne bo niti evra za rekonstrukcije cest, je ormoški župan Danijel Vrbnjak z Markom Novakom, direktorjem podjetja Nograd iz Dobrovnika, podpisal pogodbo o modernizaciji in sanaciji cest v letošnjem letu.

Enostranska odločitev vlade po vzpostavitvi azilnih domov za migrante na območjih nekdanjih mejnih prehodov Obrežje in Središče ob Dravi je zaskrbela tudi Kidričane in Bistričane. Pred devetimi leti, ko je migrantska kriza doživela enega od prvih vrhuncev, je namreč vlada načrtovala vzpostavitev sprejemnega centra tudi na Pragerskem, v objektu strelskega centra, ki je na območju bistriške in kidričevske občine.

Med petimi prispelimi prijavami (štiri so bile popolne) na prosto delovno mesto direktorja Mestnega gledališča Ptuj, je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot najprimernejšega izbrala dosedanjega direktorja Petra Srpčiča.

Znanstveno-raziskovalno središče (ZRS) Bistra Ptuj ima trenutno iz naslova izvajanja projektov odprtih 637.000 evrov terjatev. Občino so tudi letos zaprosili za soglasje k zadolžitvi, da lahko premostijo likvidnostne težave, kar je sicer večletna stalna praksa.

Ptujska izpostava za zaščito in reševanje je 13. marca šestim posameznikom in eni organizaciji izročila priznanja Civilne zaščite in s tem zahvalo za dosedanje požrtvovalno delo. Med prejemniki resda prevladujejo gasilci, a Civilna zaščita presega okvire gasilstva, saj povezuje tudi druge humanitarne organizacije, Policijo in Slovensko vojsko, zdravstvene službe ter koncesionarje, vsem pa je skupna želja po pomoči drugim, poudarja vodja ptujske izpostave uprave za zaščito in reševanje ter poveljnik Civilne zaščite za Podravje Dragomir Murko.

Grad Borl, ki je bil delno obnovljen že pred tremi leti, bo predvidoma 20. aprila letos odprl svoja vrata za obiskovalce. Upravljal ga bo Javni zavod (JZ) Belana pod taktirko Monike Klinc. Svečani podpis pogodbe o prenosu gradu v upravljanje je napovedan v petek.

Direktor agencije za kmetijske trge Miran Mihelič je nedavno obelodanil, da so izplačilo subvencij na agenciji zelo pospešili ter da so do 13. marca izplačali 96 % vseh zahtevkov izplačil za območja z omejenimi dejavniki (OMD) ter 90 % zahtevkov neposrednih plačil. Toda številni kmetje iz Podravja, ki še vedno čakajo na odločbo, dvomijo o predstavljenih rezultatih agencije, tudi kmetijski svetovalci so zadržani do izrečenih ocen, saj pravijo, da so informacije s terena drugačne.

Po sestanku ravnateljev vseh ptujskih osnovnih šol so znane informacije o vpisu za novo šolsko leto.

Tudi letos bo ptujska občina za organizacijo in izvedbo festivalov prispevala 120.000 evrov. Denar bo enakovredno razdeljen na tri področja: glasbeno, pesniško in likovno. Nespremenjen znesek kulturnikom zagotavljajo že kar nekaj let. Iz razpisa pa je možno razbrati, da so pogoji precej ozko zastavljeni in za denar lahko (uspešno) kandidirajo zgolj tisti, ki so že lani izvajali te tri festivale.

Maturantski ples, dogodek, za katerega se maturantke in maturanti pripravljajo (in veselijo) že od začetka svoje srednješolske poti, je zaznamovan s slogom, glamurjem in prefinjenostjo. Vendar pa za mnoge starše in dijake ta posebni večer pomeni tudi nemajhen finančni zalogaj, še posebej za tiste iz socialno šibkejših okolij. S stroški, ki zajemajo vse od oblek, frizur, ličenja do vstopnic, so maturantski plesi postali eden najdražjih dogodkov v srednješolskem življenju.

350.000 evrov je lani stala letalska obramba pred točo, ki jo je izvajal Letalski center Maribor. Predvidoma bodo država in lokalne skupnosti obrambo pred točo sofinancirale tudi letos. Na potrditev vlade čaka sklep, s katerim bo država prispevala 120.000 evrov. Preostanek potrebnega denarja, to pomeni okoli 230.000 evrov, zagotavljajo lokalne skupnosti.

Ptuj se je s sobotno prvo Salamijado Spodnjega Podravja, ki je potekala v Qcentru, vpisal med slovenske organizatorje ocenjevanja salam, na katerih izbirajo naj domačo salamo. Odslej bo potekala vsako leto pred velikonočnimi prazniki. Pripravila sta jo družba Radio-Tednik Ptuj in Qcenter Ptuj.

Prebivalci Ormoža, Središča ob Dravi in Svetega Tomaža te dni niso zgroženi samo nad vladno odločitvijo o postavitvi azilnega doma ob središki meji s Hrvaško, pač pa jih je razburila tudi Uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2024.