Pred dobrim letom je v Sloveniji odmevala afera s ptujskim komunalnim blatom, ki so ga nezakonito odložili v gozdovih na obronku Pohorja, tako da je zalilo botanični vrt Univerze v Mariboru v Pivoli. Po podanih kazenskih ovadbah je zadeva na tožilstvu, obravnava jo Okrožno državno tožilstvo (ODT) v Mariboru.

Ptujske soroptimistke, ki se na različnih področjih trudijo v dobro ljudi, so aktivne že 22 let. V tem času so izvedle več odmevnih projektov. Letos pa jim je prvič uspelo pridobiti tudi štipendijo za mlado nadarjeno žensko.

Medtem ko so pred leti mladi Zavrčani v veliki večini razmišljali, da se čim prej osamosvojijo in odidejo živet kam drugam, danes ni več tako. Trenutna generacija mladih je namreč zelo povezana s svojim domačim krajem, prav tako imajo veliko idej za izboljšanje kakovosti življenja v tej obmejni občini. Tisti najbolj zagnani so se povezali v okviru Društva mladih Zavrč in zelo hitro so k sodelovanju pritegnili ostale.

Kljub vse večji draginji, inflaciji in napovedim o negotovi prihodnosti višje cene očitno niso prizadele vseh slojev prebivalstva, je pa več kot očitno, da se razkorak med premožnejšim srednjim razredom in tistimi na socialnem dnu poglablja.

Le še slaba dva tedna nas loči do začetka šolskega leta. Prvi šolski dan je še toliko bolj poseben in vznemirljiv za številne prvošolčke, ki bodo prvič prestopili šolski prag, prav tako pa za njihove starše. Slednji so na ta dan že tretje leto zapored upravičeni do izrednega dopusta, vendar morajo o tem pravočasno pisno obvestiti svojega delodajalca. 

Župnija sv. Trojice v Podlehniku je imela zadnjih 196 let stalno svojega duhovnika. Tudi sedaj ostaja tako, je pojasnil pater Andrej Sotler, ki je bil do avgusta letos upravitelj župnije. Župnik v župniji je postal Jože Petek, razlika pa je ta, da zaradi samostanskega načina življenja ne biva v samostanu sv. Trojice, temveč v Vidmu.

Zaradi višjih stroškov, zlasti energentov in hrane pa tudi sproščenega napredovanja zaposlenih, v juršinskem vrtcu od prvega maja veljajo nove cene.

Nadzor službe za varstvo in zdravje pri delu, opravljen to poletje, je pokazal, da je stanje prostorov na Muzejskem trgu, v katerih deluje ptujski arheološki oddelek, izjemno slabo in nevarno. Predlagali so celo zaprtje dela stare in dotrajane stavbe, izklop elektrike, nošenje zaščitne maske zaradi plesni in vlage ter podobne ukrepe. Delno so njihova navodila upoštevali, a ker nadomestnih prostorov ni, oddelek še naprej deluje na tem naslovu. Ptujska arheologija, s katero se politiki tako radi hvalijo, očitno na vseh segmentih ostaja brez primernih in potrebnih rešitev. Ne država ne občine ustanoviteljice v zadnjih letih na tem področju niso poskrbele za kakršnekoli izboljšave.

Takoj po zaključku obsežnih gradbenih del v Ulici 5. prekomorske je stekla rekonstrukcija Vodove ulice, ki jo bodo preplastili in ponekod tudi razširili.

Dejstvo, da je ogromno razkopanih cest, ki jih sanirajo v vseh (tudi podravskih) občinah, nas konstantno opominja, da smo v volilnem letu. Na Ptuju so v teku dela na številnih odsekih. Glede na plan investicij naj bi letos preplastili tudi Dravsko ulico, eno najbolj prometnih in ozkih, neurejenih cest v centru mesta. A so si na občini premislili. Ugotovili naj bi, da je stanje tako slabo, da bo potrebna temeljitejša sanacija od sprva načrtovane in da 150.000 evrov, kolikor so sprva zagotovili v proračunu, ne bo zadostovalo.

Okrožno sodišče na Ptuju je lani decembra z izrečeno kazensko sankcijo dosmrtnega zapora zaoralo ledino na tem področju. Kazen dosmrtnega zapora je v Sloveniji sicer uveljavljena od leta 2008, a v 13 letih do izreka sodbe ptujskega okrožnega sodišča v primeru Drevenšek še ni bila dosojena.

Rast cen električne energije, naftnih derivatov in zemeljskega plina je zadnje leto dni pogosto tema analitičnih debat, medijskih poročanj in vsakdanjih pogovorov med ljudmi, saj se dotika slehernega posameznika. Podjetja in potrošniki veliko manevrskega prostora pri cenah nimajo, vsak si poišče zanj najugodnejšo rešitev, ki pa je v današnjih okoliščinah v vsakem primeru draga.

Številne kritike na račun Zavoda za turizem in zaprtih lokalov

Življenje postaja vse dražje, kar v vse večje stiske potiska številne starejše z nizkimi pokojninami ter družine, med njimi tudi tiste, kjer sta oba partnerja zaposlena. Zaradi drastičnega višanja cen energentov in posledično vse dražjega ogrevanja na Center za socialno delo (CSD) Sp. Podravje ta čas prejemajo vse več klicev zaskrbljenih prebivalcev, ki povprašujejo glede izredne denarne socialne pomoči. »Ljudje kličejo, med njimi je tudi precej takih, ki doslej nikoli niso zaprosili za pomoč. Bojijo se, da bodo cene jeseni še višje. Že lani so nam upravičenci znali povedati, da so plačali za kurjavo več, a so kurili manj,« je dodala pomočnica direktorja na ptujski enoti Valerija Ilešič Toš.

Medtem ko smo mnenja, da se v Sloveniji marsikatero delo ali postopek zakvačka, pri južnih sosedih ni nič drugače. Poročali smo, da nameravajo Varaždinčani sanirati odlagališče z balami smeti v Brezju ob slovenski meji. A se je oddaja javnega naročila zataknila, poročajo Varaždinske vijesti.

»Po petnajstih letih smo na novi stopnički, pred nami so novi izzivi, kako tej množici, ki pride na koncerte, nekaj ponuditi. To je velik izziv za Ptuj, ne samo za nas organizatorje festivala,« je po 14. festivalu Arsana povedal umetniški vodja in direktor festivala Mladen Delin. Zaradi hitre rasti pa ga mesto več ne dohaja, ne dohaja njegovih obiskovalcev, ki pridejo na festival in bi si radi nekaj privoščili. Že več kot deset let se pogovarjamo o tem, da bi morale biti gostilne v festivalskem času dlje časa odprte. Po končanih koncertih obiskovalci nimajo kje posedeti, naletijo na prazne ulice in zaprte gostinske lokale. Tega npr. v Kranjski Gori, Bohinju in krajih, ki bi se lahko primerjali s Ptujem, ni, tam zaprtih lokalov ni.

Gneča, ki v poletnih mesecih zlasti ob koncih tedna vlada na slovenskih vlakih, marsikomu povzroča upravičeno slabo voljo. Ena od potnic je pred nekaj tedni razmere na vlaku med sedemurno vožnjo iz Maribora proti Kopru, ko ni bilo mogoče sesti, otroci so stokali, primanjkovalo je kisika, potniki pa so se ugnezdili kar v vagonu za kolesa, opisala kot neznosne.

Na družinski kmetiji Firbas pridelujejo hruške sorte viljamovka in iz njih izdelajo žlahtno žgano pijačo že vse od leta 1987.

V Moškanjcih, nekaj sto metrov od letališča, je lepo urejen ribnik. Okoli njega je speljana krožna pot v dolžini 200 metrov, nabrežine so pokošene, postavljenih je več klopi, na sredi pa šumi vodomet. Ob pogledu na ribnik in njegovo skrbno vzdrževano okolico prav gotovo nihče ne bi pomislil, da je bilo na tem mestu še pred 20 leti divje odlagališče.