Na kmečkem prazniku na Destrniku, že 41. po vrsti, je bilo letos ves dan živahno, dogodki v organizaciji domačega turističnega društva pa množično obiskani.

Po haloških hribih je znova zapela pesem klopotcev. V minulih dneh sta Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze ter Turistično društvo Cirkulane organizirala več dogodkov s postavitvijo klopotcev, kulturnim programom in pogostitvijo, in sicer v Parku dediščine, pri Sveti Ani in Malem Okiču (cesta klopotcev).

Člani PGD Majšperk Breg zase pravijo, da so morda majhni, a imajo veliko srce. Gre za gasilsko društvo, ki je bilo prvotno ustanovljeno za potrebe industrijske cone, a v 75 letih obstoja je prerastlo te okvire. Danes Omerčani sestavljajo društvo, ki se lahko pohvali z več naslovi državnih prvakov, z dograjenim in obnovljenim gasilskim domom ter voznim parkom, letos dopolnjenim z novo avtocisterno, ki je svoj ognjeni krst že doživela na Krasu.

Melodija klopotcev oznanja bližajoči se vrhunec vsakoletnega prizadevanja vinogradnikov – trgatev. Pri viničarskem muzeju na Gorci v Podlehniku leseni velikan s trimetrskim razponom šestperesne vetrnice naznanja mehčanje grozdnih jagod, v Tržcu pri Vidmu odganja škodljivce s sadnega drevja, pod Ptujsko Goro klopotec ščiti potomko stare trte. Povsod pa velja, da je postavljanje klopotca ohranjanje tradicije in priložnost za druženje.

Dravske elektrarne Maribor (DEM) nameravajo s sončnimi paneli za proizvodnjo električne energije obložiti brežine dravskega kanala, obenem za jesenski čas napovedujejo ponovno praznjenje Ptujskega jezera in krpanje asfaltne brežine na desni šturmovski strani.

Če se bo trenutni trend ohranil do konca leta, bo Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož letos po številu obiskovalcev dosegel, morda pa celo presegel predkoronsko leto 2019. Junija letos si je zbirke ogledalo več kot 7.200 obiskovalcev, kar je skoraj 1.400 več kot v enakem mesecu leta 2019.

Ptujski oratorij je projekt, ki vsako leto združi ogromno zabave in druženja željnih otrok ter mladostnikov. Prejšnji teden se jih je zbralo kar 170, v petih dneh so sklenili veliko novih prijateljstev in doživeli ogromno nepozabnih dogodivščin.

Ptujski kmetijski zavod ravno v teh dneh pripravlja oceno škode na posameznih kulturah po katastrskih občinah, nekatere občine pa so že začele zbirati prijave škode na kmetijskih pridelkih zaradi letošnje suše. Rok za prijavo škode se za kmetovalce iz Vidma izteče že 19. septembra, drugod konec prihodnjega meseca. Glede na prve ocene kmetijskih svetovalcev je suša prizadela prav vse rastlinje, tudi ljubiteljico sonca – vinsko trto, predvsem živinorejci pa se sprašujejo, kako bodo zagotovili hrano živalim, tako mnogi že razmišljajo o zmanjšanju čred.

V Nemčiji in na Nizozemskem kmetje že prirejajo množične proteste proti sprejetju evropske direktive, ki prepoveduje uporabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS) na občutljivih kmetijskih površinah, v Sloveniji smo za zdaj še pri pogovorih. Neaktivnost zbornice in sindikata kmetov v javnosti je za številne kmete veliko razočaranje, kajti sprejetje direktive, pravi Milan Unuk iz Jablan, pomeni konec kmetovanja. »Pomeni konec za kmetijo Unuk in za celotno Dravsko in Ptujsko polje.«

V občini Starše so v teh dneh končali gradbena dela na mostu čez dovodni kanal HE v Trničah. Kot so sporočili s starške občine, je tehnični pregled predviden v prvem tednu septembra.

Festival nagovarja zelo različna občinstva in je zelo prisoten v lokalnem prostoru. Zadnja leta pa izrecno poskuša vključevati mlade. Aleš Šteger je na tiskovni konferenci pred 26. festivalom Dnevi poezije in vina, ki Ptuj za nekaj dni v tem času postavi na svetovni zemljevid poezije, napovedal spremembe v vodstvu festivala in sami produkciji.

Vlada je v predal pospravila še en sveženj dokumentov o regionalizaciji Slovenije, ki jih je na pobudo državnega sveta izdelala delovna skupina pod vodstvom Boštjana Brezovnika. Razdelitev Slovenije na pokrajine je minuli dve leti večkrat dvignila prah, do poenotenega predloga, s katerim bi bila večina zadovoljna, pa tako ali tako nismo prišli.

V zadnjih dneh je vse bolj jasno, da je zakon prejšnje vlade za spodbujanje digitalne vključenosti diskriminatoren in ga je praktično nemogoče izvajati na pošten način. Digitalni bon v vrednosti 150 evrov so namreč osnovnošolci zadnje triade, dijaki in študentje prejeli avtomatsko, starejši od 55 let pa ga lahko koristijo šele po opravljenem tečaju. Teh pa se je praktično nemogoče udeležiti, saj je število mest omejeno le na 5.000. Ob tem je treba poudariti, da je samo v Pokrajinski zvezi društev upokojencev Spodnje Podravje Ptuj več kot 10.000 članov. Koliko je še zaposlenih, starih nad 55 let, ki so tudi upravičenci do bona, ni znano.

Direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec je nedavno izjavil, da je za preživetje mesarjev nujen dvig cen mesa. Vzrok za povišanje naj bi bili višji stroški energentov in osnovne surovine – svinjskega mesa. Ob vse bolj praznih prašičjih farmah ter ob stiski slovenskih govedorejcev, ki govedo zaradi pritiska cenejšega uvoza le s težavo prodajo, se postavlja vprašanje, čigavo meso bodo slovenski potrošniki dražje plačevali.

Kmetijska ministrica Irena Šinko je na povabilo Slovensko-nizozemske poslovne platforme prek video povezave sodelovala na dogodku Agro-Horti-Digitalization, namenjenemu digitalizaciji v agri- in hortikulturi. Ministrica je ob tem izpostavila pomen digitalizacije za razvoj kmetijstva in predstavila nekatere ukrepe na tem področju v naslednjih letih.

Kmetijsko ministrstvo je podaljšalo roke prijav pri sedmih javnih razpisih iz podukrepov podpor za naložbe v kmetijska gospodarstva ter podpor za naložbe v predelavo, trženje oz. razvoj kmetijskih proizvodov. Spremembe so zaradi povečanih priznanih stroškov graditve objektov. Višji priznani stroški graditve objektov se bodo upoštevali v spremembah prilog razpisne dokumentacije pri posameznih javnih razpisih.

Na brezplačnem dogodku NeVARNO s traktorjem so nedavno v Centru varne vožnje na Vranskem prikazali zaviranje na spolzki podlagi, parkiranje s priključki in vzvratno vožnjo s pripeto prikolico. Prav tako so predstavili spretnostno vožnjo, testiranje novih tehnologij na traktorjih in pomen pnevmatik. Vključili so tudi sadjarski in vinogradniški program.

»Fotografinja?« je vprašal francoski turist ob pogledu na fotoaparat, ki mi je visel čez ramo. »Ne,« sem mu odgovorila in odvrnila, da sem novinarka. Nemudoma je pohitel z besedami: »Tukaj je zelo lepo. Ljudje so zelo prijazni, še posebej gostitelji Irena, Jože, Katarina. Čudovito je.« Zadovoljstvo gostov pa ni nekaj, kar bi bilo dano, temveč se je zanj treba truditi. Vovkovi svojo ponudbo ves čas nadgrajujejo, zadnja v nizu domislic je glinena kopel.

Člani Kulturno turističnega društva (KTD) Klopotec so tudi letos v sodelovanju z Društvom za ohranjanje dediščine Haloz (DRDH) prvo avgustovsko soboto poskrbeli za postavitev klopotca na domačiji Korpičevih v videmskem naselju Soviče-Dravci.