Še ena investicija z zamudo se vendarle bliža h koncu. Kolesarska steza na Rogozniški cesti, ki bi jo sicer po prvotnih planih morali namenu predati junija letos, je v zaključni fazi.

Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Prvenci-Strelci so se v teh dneh razveselili novega vozila za prevoz moštva. Gre za investicijo v višini 40.800 evrov, od tega je 37.500 evrov prispevala občina Markovci. Preostanek so zbrali s pomočjo vaščanov in številnih donatorjev.

Ministrstvo za javno upravo (MJU) je vzelo pod drobnogled financiranje skupnih občinskih uprav. Zahtevke za financiranje delovnih mest občinam priznavajo samo za 12 zakonsko predvidenih nalog. To so inšpekcijski nadzor, redarstvo, pravna služba, pravobranilstvo, notranja revizija, računovodstvo, varstvo okolja, urejanje prostora, civilna zaščita, požarno varstvo, urejanje prometa in informatika.

Ptujski mestni svet kot najvišji organ odločanja in zakonodajno telo občine sestavlja 29 predstavnikov političnih strank. Nova sestava bo svoje delo predvidoma nastopila v prvi polovici decembra. V njej ostaja 11 dosedanjih in kar 18 novih članov. Zanimivo je, da so se kar trije v mestni svet uvrstili s pomočjo preferenčnih glasov. Daleč največ od vseh jih je prejel brat Andreja Čuša, Jernej, in sicer kar 147.

V Žetalah volivci ostajajo zvesti obstoječi občinski garnituri. Župan Anton Butolen že na tretjih zaporednih volitvah ni imel protikandidata, še večja posebnost pa je sestava občinskega sveta, ki je ostala povsem enaka kot v mandatnem obdobju 2018–2022.

Unikatne voščilnice, darilne vreče, venčki, decembrsko okrasje, mamljivi medenjaki … »Medenjaki so najboljši na svetu,« so priporočile sedmošolke Ela, Tjaša in Nina. Seveda so punce sodelovale pri peki piškotov za božični bazar, ki so ga pripravili učenci OŠ Majšperk, podružničnih šol Stoperce in Ptujska Gora, vrtčevski otroci in zaposleni.

Novembra so se v občini Dornava srečale predsednice oziroma predstavnice društev kmetic, podeželskih žena in gospodinj, ki delujejo na območju upravne enote Ptuj. Letošnje srečanje je bilo že 15. po vrsti, gostiteljice so bile članice društva kmečkih žena občine Dornava.

Z novelo zakona o trgovini naj bi vlada odpravila zmedo glede izjem za obratovanje prodajaln ob nedeljah in praznikih, ki jih je začasno uvedel eden od protikoronskih zakonov, in jih uveljavila kot trajne.

Čeprav je imel David Klobasa uradno le enega elektorja na volitvah za državnega svetnika, je za njegov mandat glasovalo še šest drugih.

Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) je te dni končala asfaltiranje glavne ceste Ptuj–Slovenska Bistrica skozi kidričevski gozd. Celovita rekonstrukcija ceste z ureditvijo dveh počivališč, posodobitvijo štirih križišč in gradnjo enega novega (za obvoznico) bo stala 4,2 milijona evrov.

Gradnja urgentnega centra na Ptuju bo predvidoma zaključena v sredini naslednjega leta. Čeprav je vse do zdaj veljalo, da bo postavljen brez prvega nadstropja, so apeli in opozorila vendarle naleteli na posluh ministrstva za zdravje. Država namerava za nadzidavo urgentnega centra, ureditev kleti in obnovo prvega nadstropja obstoječe kirurgije rezervirati dodatnih 17 milijonov evrov v letu 2023.

Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) je pred nekaj leti v obnovo železniške proge med Pragerskim in Hodošem vložila pol milijarde evrov. Kljub zajetnemu finančnemu vložku je po sedmih letih, odkar so projekt končali, treba zamenjati večje število razpokanih betonskih pragov. Nastala je 40-milijonska škoda, a je vprašanje, kdo bo nosil odgovornost. Za zdaj jo prelagajo sem in tja. Ker sporazumne rešitve ni bilo moč doseči, je šla Direkcija s primerom na sodišče.

Občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž bodo zaradi napak v postopkih gradnje optičnega širokopasovnega omrežja (OŠO) pred 13 leti morale vrniti ogromno denarja, skoraj tri milijone evrov; 1,8 milijona evrov namreč znaša glavnica, še dober milijon pa so nanesle zamudne obresti. Za vse tri občine bo to nedvomno hud finančni udarec.

Promocija turistične destinacije Haloze, medgeneracijski park v Podlehniku, obnova Vukove domačije in ureditev viničarije na Gorci … to je le peščica projektov, ki so bili izvedeni pod okriljem LAS Haloze. Tovrstnih projektov, ki naj bi izhajali iz lokalnega okolja in naj bi tudi služili potrebam tam živečih prebivalcev, je bilo v Sloveniji izvedenih (oz. se še izvaja) za okrog 110 milijonov evrov, na širšem območju Podravja za dobrih 12 milijonov evrov.

Slovenski podjetniki, od s. p.-jev, d. o. o.-jev in d. d.-jev, so od letos obremenjeni še za eno dajatev – dolžni so namreč plačevati za fotokopiranje avtorskih del.

Zgolj v letošnjem letu je policija na območju Slovenije obravnavala 47 primerov spolnega nasilja, 66 posilstev in kar 976 kaznivih dejanj nasilja v družini. Do novembra 2022 so se zgodili en uboj, trije pokusi umora in en umor, v katerih so bile žrtve ženske, kaznivo dejanje pa je storil njihov bivši ali sedanji intimni partner oz. zakonec. Kot je razvidno iz podatkov policije za preteklih pet let, se povečuje število primerov spolnega nasilja nad ženskami in posilstev. Policijske statistike pa, žal, sploh ne pokažejo dejanskega obsega nasilja, saj največkrat tovrstna kazniva dejanja ostajajo neprijavljena.

Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen letos praznuje že 18 let svojega delovanja, hkrati pa je v okviru 14. akcije ob tej priložnosti izbralo Naj javno stranišče 2022 v treh kategorijah. Gostiteljica letošnjega zaključka akcije je bila MO Ptuj, ki je v kategoriji javnih stranišč mestnih občin zmagala v letu 2021. Letos je v tej kategoriji močno zdrsnila navzdol, saj je zasedla peto mesto.

Mestna občina Ptuj je leta 2012 pridobila naziv občina po meri invalidov. Prav zato jo je nacionalni svet invalidskih organizacij zaprosil za pomoč pri širjenju ideje o evropski kartici ugodnosti za invalide. Na Ptujskem ta namreč ni najbolje zaživela, saj je ponudnikov, ki so pripravljeni lastnikom omenjene kartice ponuditi popuste, izjemno malo.

V občini Cirkulane so izjemno veseli prav vsakega uspeha mladih. Letos sta s svojimi dosežki še posebej izstopala diamantna maturanta Anja Petrovič in Jure Bezjak.

V dokumentarnem film Ptujčana, režiserja in scenarista Mirana Zupaniča, Sarajevo. Safari. gre za šokantno zgodbo iz obdobja obleganega Sarajeva 1992–1995, prikrito zgodbo o safariju na ljudi, ki so si ga Ptujčani in drugi zainteresirani lahko ogledali 10. novembra. „S pričevanji, ki jih vsebuje film, zlasti pa še dve oseb, ki sta bili v osebnem stiku s tem pojavom, smo odstrli zaveso. Vsak dan srečujem ljudi, ki mi pripovedujejo, da so za safari že slišali. Le redkim izbrancem je bilo znano, da je pri obleganju Sarajeva na srbski strani poleg vojske Republike Srbske, prostovoljcev in plačancev delovala še ena maloštevilna in skrivnostna skupina. To so bili premožni tujci, ki so plačevali visoke zneske, da so smeli streljati na prebivalce obleganega Sarajeva,“ je povedal Miran Zupanič po projekciji filma, ki je do zadnjega kotička zapolnila dvorano Mestnega kina Ptuj.