Medtem ko so odkupne cene pšenice upadle na 60 % lanske cene, koruze na 40 %, odkupne cene bučnic po besedah direktorja Oljarne Fram Romana Belšaka, ki je v lasti ptujskih zadružnikov, ostajajo na lanski ravni.

Pogled na ptujsko »tržnico« je bil v poletnih mesecih prav žalosten. Sreča je, da obratuje vsaj gostinski lokal, sicer bi bilo stanje še veliko slabše. Pojavila pa se je pobuda za postavitev vodnega elementa, ki bi morda na to lokacijo privabil več ljudi.

Občini Ormož in Podlehnik sta kot edini iz podravske regije uspešno kandidirali na razpisu Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, ki ga vodi nekdanji župan Murske Sobote Aleksander Jevšek. Podlehnik je dobil denar za podjetniški inkubator, Ormož pa celo za dva projekta, poleg tehnološkega parka še za komunalno ureditev ekonomsko-poslovne cone Glinokop.

400.000 evrov je vredna investicija v zeleno energijo v lenarškem Saubermacherju, s katero bodo pridobivali elektriko in zmanjšali ogljični odtis.

Podjetju Arriva se je pred nekaj dnevi iztekla enoletna pogodba, sklenjena z občino, za opravljanje javnih linijskih prevozov v mestnem prometu. Tudi tokrat je bilo to podjetje edini prijavljeni ponudnik, kar pomeni, da bodo še vsaj leto dni izvajali prevoze z mestnim busom. Strošek te storitev pa je vidno narasel.

Ustanovitelja podjetja Miran Senčar in Albert Bene sta pred tremi desetletji iz udobne in varne redne zaposlitve presedlala v podjetniške vode. Oba sta še danes prisotna v podjetju, kot solastnika in v vlogi strateških svetovalcev razvoja. Leta 2007 sta vodenje podjetja zaupala direktorju Bojanu Petku, najodgovornejše naloge v podjetju postopoma prevzemajo tudi njuni otroci. Miha Senčar je solastnik podjetja in komercialni direktor, Senčarjeva hči Taja Bezjak je zaposlena v komerciali, enako Benetova hči Jana Bene Orbanič.

V občini Videm je registriranih vsaj 11 športnih društev, občina pa za športni program letno nameni nekaj manj kot 60.000 evrov. Čeprav smo že globoko v drugi polovici leta 2023, številna društva še čakajo na izplačilo denarja, ki bi ga sicer na račun morala prejeti najkasneje 30 dni po podpisu pogodbe.

Ker so julija prenehali veljati ukrepi, s katerimi je država sofinancirala stroške dela v domovih za starejše, so v večini domov že podražili oskrbnine. V ormoškem Centru za starejše občane (CSO) so ceno oskrbnega dne povišali s prvim avgustom, ptujski Dom upokojencev ter oba domova v Lenartu pa že s prvim julijem. Realno naj bi bili stroški še precej višji, a je država maksimalni dovoljen dvig omejila. Toda če bo šlo tako naprej, je vprašanje, koliko starostnikov in njihovih svojcev, ki pogosto doplačujejo oskrbo, si bo institucionalno varstvo sploh še lahko privoščilo.

Perutnina Ptuj je najavila začetek odkupa najbolj razširjene poljščine pri nas. Lani je bila odkupna cena za tono sveže koruze, ki je vsebovala 25 % vlage, 227 evrov, letos znaša trenutna odkupna cena 120 evrov. Postavljena cena je krepko nižja kot pred dvema letoma, ko so kmetje za tono koruze pri 25 % vlagi prejeli 165 evrov za tono rumenega zrnja. »To je absurd,« je dejal kmetovalec z Dravskega polja Milan Unuk.

Tekoča poraba občinskega proračuna je iz leta v leto višja, kar posledično pomeni manj investicij. V lanskem letu je mestna občina Ptuj zgolj za plače zaposlenih v javnih zavodih namenila več kot 1,6 milijona evrov in še skoraj 2,8 milijona evra za plače delavcev v Vrtcu Ptuj. Gre za izjemno velik zalogaj. S tem argumentom na občini uvajajo nekatere organizacijske spremembe, ki so najbrž šele začetek varčevalnih ukrepov.

Na osnovnih šolah Spodnjega Podravja se še ne soočajo z večjimi kadrovskimi težavami glede zaposlovanja učiteljev, o čemer je sicer zadnje čase veliko slišati predvsem iz ust glavnega šolskega sindikalista Branimira Štruklja. V naslednjih treh letih jih bo sicer kar nekaj izpolnilo pogoje za upokojitev, vendar so številke precej daleč od alarmantnih. Poleg tega ni nujno, da se bodo vse te učiteljice oz. učitelji tudi dejansko res upokojili, saj jim zakonodaja omogoča, da delo nadaljujejo tudi po dopolnjenih vseh pogojih, če tako želijo.

Ali ločite med kolesarsko potjo, stezo in pasom? Verjetno ne. Vse omenjene površine so namenjene kolesarjem, a ne samo njim, zato pogosto prihaja do nejasnosti oziroma neznanja, kdo ima kdaj in kje prednost.

Območna gasilska zveza Ptuj je organizirala 16. Tabor mladine, namenjen mladim gasilcem od 6. do 16. leta starosti. Udeležilo se ga je okrog sto mladih, ki so si pridobili neprecenljivo znanje in izkušnje.

Te dni je na raznih lokacijah na Ptuju možno videti zelo veliko skupin turistov. Direktorica Zavoda za turizem Ptuj Tanja Srečkovič Bolšec ugotavlja, da je septembra izjemno dober obisk, tudi enodnevnih gostov oziroma "oglednikov". Nekatere termine za konec meseca imajo že polno zasedene.

Župan občine Hajdina Stanislav Glažar je pripravil sprejem za zlati maturantki iz občine Hajdina Metko Šimunkovič in Zalo Cebek. Obe sta bili dijakinji Gimnazije Ptuj. Metka bo šolanje nadaljevala v Mariboru in želi postati zdravnica, Zala se je odločila za študij kemije v Ljubljani.

V občini Cirkulane je majsko neurje povzročilo številne plazove. Ker gre za obsežnejše naložbe, je bilo najprej treba pridobiti projektantsko dokumentacijo, nato pa je občina lahko izbrala izvajalca del.

Vrtec Vitomarci, ki spada pod okrilje OŠ Cerkvenjak-Vitomarci, v šolskem letu 2023/24 obiskuje 62 otrok.

Franc Zagoršak iz Žamencev v občini Dornava je že dolga leta ljubiteljski zgodovinar in varuh kulturne dediščine. Je avtor in soavtor več publikacij, 20 let je vodil odbor za obnovo dornavskega dvorca. Njegovo znanje o zgodovini krajev na Ptujskem polju in v Slovenskih goricah ima neprecenljivo vrednost. Manjši kraji za poklicne zgodovinarje niso toliko zanimivi za raziskovanje, zato so vse informacije, ki jih Zagoršaku uspe izbrskati v arhivih, za lokalno okolje neprecenljivega značaja.

Zdrava hrana se začne pri zdravem semenu, nadaljuje z zdravim pridelkom. V luči slednjega so na pomen setve certificiranih semen nedavno opozorili v Kmetijski zadrugi Ptuj, kjer opažajo upad kakovosti pridelanih žit. Ob tem na zadrugi zaznavajo tudi pojav pšenične trde ali smrdljive sneti, najbolj nevarne bolezni pšenice, ki zmanjša pridelek žitarice tudi do 80 % in ki zelo vpliva na kakovost pšenice.