Prebivalci Ormoškega bodo imeli februarja na položnicah višje plačilo za vse tri komunalne storitve (oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter ravnanja z odpadki). Povprečno gospodinjstvo ob porabi 12 kubičnih metrov vode in 120-l posodi za mešane odpadke bo v občinah Ormož in Središče ob Dravi plačalo kar 8,5 evra več (z DDV), v občini Sveti Tomaž pa slabih pet evrov.

Take in podobne pripombe je bilo slišati iz svetniških vrst ob napovedi točke dnevnega reda o določitvi nove ekonomske cene trnovskega vrtca.

Hrana iz laboratorija, nadomestki iz insektov in žuželk, ličinke namesto govejega zrezka. Ne, to ni oddaljena prihodnost, temveč sedanjost. Nedavno je bila sprejeta evropska uredba, ki dopušča rabo hišnih murnov oz. čričkov v najrazličnejših živilih, od kruha pa vse do čokolade.

Ko govorimo o plačah, se pogosto omenja povprečno plačo. Ta v Sloveniji trenutno znaša okoli 2.000 evrov, natančen znesek za oktober 2022 je 2.024 evrov, znesek neto povprečne plače pa 1.317 evrov.

V Območnem združenju RK Ptuj deluje 26 občinskih in krajevnih organizacij. Njihova vloga je zelo pomembna, saj dobro poznajo razmere na terenu, predvsem pa družine v stiski ter starejše krajane in posameznike, ki so potrebni pomoči. Med drugim nekajkrat na leto organizirajo tudi delitev hrane. Na ta način pomagajo vsem tistim, ki iz različnih razlogov ne morejo priti do Ptuja.

Kot kažejo podatki statističnega urada (Surs), je prebivalec Slovenije v letu 2021 v povprečju pojedel nekaj več kot 89 kilogramov mesa. To je precej več od povprečja Evropske unije, ki je okoli 70 kilogramov, kar je sicer podatek iz leta 2018.

V občini v tem letu praznujejo 750. obletnico prve pisne omembe Ormoža, na kar so zelo ponosni. Pomembno obletnico bodo obeležili z 22 dogodki skozi vse leto, nameravajo jo unovčiti tudi preko turističnih programov.

Na decembrskem Viktorinovem večeru je sodeloval Branko Cestnik, p. klarinetinec, duhovnik, teolog, filozof, pisatelj, ki je bil leta 1965 rojen na Ptuju. Po nadvse uspešnem in odmevnem prvencu Sonce Petovione je v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju predstavil svoj najnovejši roman z naslovom Šesti pečat. Gre za drugi roman v trilogiji, ki jo je zastavil s prvim romanom. Šesti pečat je roman o zadnjem poskusu Rimskega cesarstva, da prepreči nastop krščanske dobe, o preganjanju panonskih kristjanov v času Dioklecijana, o mučeništvu in smrti škofa Viktorina Ptujskega.

Policisti te dni poostreno nadzirajo uporabo telefona med vožnjo. Zakon pravi, da sme voznik med vožnjo telefonirati z napravo za prostoročno telefoniranje, mnenje ministrstva za infrastrukturo dopušča še telefoniranje z bluetooth slušalko.

V poldrugi milijon evrov težkem proračunu občine Sveti Andraž, ki so ga nedavno potrdili novi svetniki, so slabih 39.000 evrov namenili tudi za dejavnosti kulturnih in športnih programov društev.

V noči na ponedeljek, predvsem pa v ponedeljek proti jutri in dopoldne se v večjem delu države obeta obilno sneženje. V Alpah lahko zapade prek pol metra snega, v nižinah večinoma od pet do 20 centimetrov. Sneg bo moker, možni so snegolomi, vozne razmere bodo poslabšane. Agencija za okolje je zato izdala oranžno vremensko opozorilo za ponedeljek.

Uvertura v jubilejno leto Folklornega društva Lancova vas je bila tradicionalna prireditev – že enajsto srečanje pevk in pevcev ljudski pesmi ter godcev ljudskih viž v Lancovi vasi.

Kadar pomislimo na fotolov, se nam običajno prikažejo podobe afriških prostranstev, po katerih se možje v safari oblačilih vozijo v džipih in v fotografske posnetke lovijo utrinke iz življenja mogočnih divjih živali, od levov, nosorogov do slonov. Ali pa nekje na severu čakajo, da v objektiv ujamejo polarnega medveda.

Uporaba informacijskih tehnologij in virtualni svet že lep čas kreirata naš vsakdan. Danes brez računalnika, tablice ter pametnega telefona dejansko ni možno funkcionirati, potrebujemo jih skoraj povsod in za vse – odrasli na delovnem mestu in za različne opravke, kot so nakupi, spletno bančništvo, dostop do šolskih redovalnic, elektronska pošta in drugo, otroci pa v šoli.

Družbena omrežja že zadnja dva meseca polnijo žolčne razprave o obarvanem gorivu za kmetijstvo. Mnenja, pripombe, žalitve, dvomi, politična obračunavanja desnih in levih, raznobarvnih … Zagotovilom države in naftnih družb mnogi kmetje ne verjamejo, prodajalci in serviserji traktorjev so zasuti z vprašanji glede uveljavljanja garancije v povezavi z uporabo ekstra lahkega kurilnega olja, predpisanega za kmetijske stroje. Odgovor pa je vedno enak: »Če gorivo ustreza standardom, težav ne bi smelo biti.«

Letošnje leto je praznično leto za ljudske pevce KPD Staneta Petroviča Hajdina in DU Hajdina. Na odru so že 30 let, v tem času so se občinstvu poklonili že na več kot tisoč prireditvah doma in po Sloveniji ter posneli kaseto in dve zgoščenki.

V ormoški coni namerava svojo dejavnost širiti tudi družinsko podjetje Žiher iz občine Gorišnica, ki ob že obstoječem objektu načrtuje nov lesnopredelovalni center. Z naložbo v vrednosti 3,7 milijona evrov želijo postati samooskrbni z glavno surovino za gradnjo njihovih montažnih hiš. Ob tem v začetni fazi napovedujejo 12 novih zaposlitev.

Leto 2022 je bilo v kmetijstvu leto rekordov. Rekordne odkupne cene pšenice in koruze, na drugi strani rekordno visoke cene mineralnih gnojil, goriva, električne energije, krme ter rekordna škoda po suši. Prihodki pri kmetih in zadrugah so bili v primerjavi z letom prej višji, a žal so temu sledili tudi odhodki. Pod črto – obseg kmetijske proizvodnje je manjši, leto 2022 pa je z ekonomskega vidika eno slabših v kmetijstvu, je dejal Uroš Bunderla, agrarni ekonomist na ptujskem kmetijskem zavodu.

Rejci drobnice imajo le še do konca januarja čas, da popišejo in v centralni register drobnice vpišejo vse označene ovce in koze. »Vsem rejcem, ki bodo v letu 2023 uveljavljali ukrepe kmetijske politike, priporočamo, da to uredijo čimprej,« pravi Nataša Unuk s ptujskega kmetijskega zavoda.

Pred tremi leti so predstavniki države in ormoške občine slavnostno odprli novi mejni prehod Ormož, katerega celovita obnova je zahtevala dobrih 900.000 evrov. V Gruškovju, ki je drugi najbolj obremenjen mejni prehod v državi, je devet stavb s površino 3.523 m2. Kaj bo z zgradbami sedaj, ko so se mejne zapornice dvignile, še ni v celoti znano. »Za zdaj ti objekti ostajajo na razpolago za uporabo,« so odgovorili iz PU Maribor.