V poldrugi milijon evrov težkem proračunu občine Sveti Andraž, ki so ga nedavno potrdili novi svetniki, so slabih 39.000 evrov namenili tudi za dejavnosti kulturnih in športnih programov društev.
V noči na ponedeljek, predvsem pa v ponedeljek proti jutri in dopoldne se v večjem delu države obeta obilno sneženje. V Alpah lahko zapade prek pol metra snega, v nižinah večinoma od pet do 20 centimetrov. Sneg bo moker, možni so snegolomi, vozne razmere bodo poslabšane. Agencija za okolje je zato izdala oranžno vremensko opozorilo za ponedeljek.
Uvertura v jubilejno leto Folklornega društva Lancova vas je bila tradicionalna prireditev – že enajsto srečanje pevk in pevcev ljudski pesmi ter godcev ljudskih viž v Lancovi vasi.
Kadar pomislimo na fotolov, se nam običajno prikažejo podobe afriških prostranstev, po katerih se možje v safari oblačilih vozijo v džipih in v fotografske posnetke lovijo utrinke iz življenja mogočnih divjih živali, od levov, nosorogov do slonov. Ali pa nekje na severu čakajo, da v objektiv ujamejo polarnega medveda.
Uporaba informacijskih tehnologij in virtualni svet že lep čas kreirata naš vsakdan. Danes brez računalnika, tablice ter pametnega telefona dejansko ni možno funkcionirati, potrebujemo jih skoraj povsod in za vse – odrasli na delovnem mestu in za različne opravke, kot so nakupi, spletno bančništvo, dostop do šolskih redovalnic, elektronska pošta in drugo, otroci pa v šoli.
Družbena omrežja že zadnja dva meseca polnijo žolčne razprave o obarvanem gorivu za kmetijstvo. Mnenja, pripombe, žalitve, dvomi, politična obračunavanja desnih in levih, raznobarvnih … Zagotovilom države in naftnih družb mnogi kmetje ne verjamejo, prodajalci in serviserji traktorjev so zasuti z vprašanji glede uveljavljanja garancije v povezavi z uporabo ekstra lahkega kurilnega olja, predpisanega za kmetijske stroje. Odgovor pa je vedno enak: »Če gorivo ustreza standardom, težav ne bi smelo biti.«
Letošnje leto je praznično leto za ljudske pevce KPD Staneta Petroviča Hajdina in DU Hajdina. Na odru so že 30 let, v tem času so se občinstvu poklonili že na več kot tisoč prireditvah doma in po Sloveniji ter posneli kaseto in dve zgoščenki.
V ormoški coni namerava svojo dejavnost širiti tudi družinsko podjetje Žiher iz občine Gorišnica, ki ob že obstoječem objektu načrtuje nov lesnopredelovalni center. Z naložbo v vrednosti 3,7 milijona evrov želijo postati samooskrbni z glavno surovino za gradnjo njihovih montažnih hiš. Ob tem v začetni fazi napovedujejo 12 novih zaposlitev.
Leto 2022 je bilo v kmetijstvu leto rekordov. Rekordne odkupne cene pšenice in koruze, na drugi strani rekordno visoke cene mineralnih gnojil, goriva, električne energije, krme ter rekordna škoda po suši. Prihodki pri kmetih in zadrugah so bili v primerjavi z letom prej višji, a žal so temu sledili tudi odhodki. Pod črto – obseg kmetijske proizvodnje je manjši, leto 2022 pa je z ekonomskega vidika eno slabših v kmetijstvu, je dejal Uroš Bunderla, agrarni ekonomist na ptujskem kmetijskem zavodu.
Rejci drobnice imajo le še do konca januarja čas, da popišejo in v centralni register drobnice vpišejo vse označene ovce in koze. »Vsem rejcem, ki bodo v letu 2023 uveljavljali ukrepe kmetijske politike, priporočamo, da to uredijo čimprej,« pravi Nataša Unuk s ptujskega kmetijskega zavoda.
Pred tremi leti so predstavniki države in ormoške občine slavnostno odprli novi mejni prehod Ormož, katerega celovita obnova je zahtevala dobrih 900.000 evrov. V Gruškovju, ki je drugi najbolj obremenjen mejni prehod v državi, je devet stavb s površino 3.523 m2. Kaj bo z zgradbami sedaj, ko so se mejne zapornice dvignile, še ni v celoti znano. »Za zdaj ti objekti ostajajo na razpolago za uporabo,« so odgovorili iz PU Maribor.
V Sloveniji kronično primanjkuje predvsem delovne sile v gostinstvu – kuharjev, kuharskih pomočnikov in natakarjev ter drugega pomožnega osebja. Težave s pomanjkanjem kadra v turistični panogi in gostinstvu so se začele že pred epidemijo, v njenem času pa se še bolj zaostrile. Številni so namreč delo našli v drugih panogah, po koncu krize pa se več kot očitno ne nameravajo vrniti.
V najvišje ležeči haloški občini imajo okrog 82 kilometrov javnih poti in lokalnih cest, ki v tem obdobju zahtevajo pozornost zimske službe. Dodatno občina financira še pluženje dovozov do domov občanov, letos je teh dovoznih poti skoraj osem kilometrov. Za zimsko službo imajo v prihodnjem letu predvidenih 83.000 evrov oz. skoraj 30.000 evrov več kot v Podlehniku.
Predrznež ženski torbico iztrgal.
Višje sodišče je konec decembra potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča, po kateri je občina Središče ob Dravi Pokrajinskemu muzeju Ptuj-Ormož morala plačati glavnico in zamudne obresti za leto 2019 v višini okrog 20.000 evrov, medtem ko je bil tožbeni zahtevek za preostali del zavrnjen. Sodba pa med drugim pomeni tudi, da je izstop iz soustanoviteljstva in posledično sofinanciranja za omenjeno občino pravnoformalno veljaven.
Prebivalci haloških občin ob južni meji pozdravljajo padec schengenske meje. Po njihovih besedah bo prehajanje meje odslej veliko lažje in hitrejše, prebivalci ene in druge strani pa se bodo med seboj lahko bolj povezali. Pričakujejo tudi več medsebojnega sodelovanja na številnih področjih življenja. Prehajanje meje bo na obmejnih delih verjetno intenzivnejše.
Direkcija za infrastrukturo je tik pred koncem leta sprejela odločitev, da bo cesto in s tem tudi težko pričakovani pločnik skozi kraj Stoperce uredilo Cestno podjetje Ptuj. Pogodba je težka 1,765 milijona evrov, a odločitev še ni pravnomočna, so opozorili na direkciji.
Od začetka lanskega leta imajo slovenski podjetniki še eno finančno obveznost – plačilo davka za reproduciranje avtorskih del. Višina dajatve je odvisna od števila zaposlenih in stopnje njihove izobrazbe, osnovni kriterij pa posedovanje fotokopirnega stroja.
Neuradno je slišati, da je apetite po opravljanju podžupanske funkcije na MO Ptuj izkazalo kar nekaj politikov. Dokončna odločitev o tem, koliko jih bo v naslednjem mandatu, en sam ali več podžupanov, še ni sprejeta. Znano pa je, da bo naslednji teden to funkcijo nastopil prvi izbrani, Boštjan Šeruga, mestni svetnik in član stranke SD.
V občini Gorišnica se ponašajo z dolgoletno tradicijo tamburaštva. Lani je minilo že 125 let od takrat, ko so v teh krajih prvič zabrenkali na tamburico. Gorišniški tamburaši te častitljive obletnice zaradi korone niso mogli obeležiti z večjim koncertom, kljub temu pa je bilo leto 2022 izjemno uspešno in aktivno, saj so lahko končno spet nastopali.
