Brezplačni vrtci: kakšna so stališča županov
Visoki stroški vrtcev praznijo denarnice staršev in pritiskajo na občinske proračune
Med župani so vse glasnejše pobude, da bi financiranje predšolske vzgoje prevzela država po modelu financiranja osnovnih šol. To pomeni, da bi stroške plač zaposlenih v vrtcih pokrivala država, občine pa bi poskrbele za plačilo materialnih stroškov in investicije.
Župani občin Ptuj, Juršinci, Kidričevo, Cirkulane, Hajdina in Markovci predlog podpirajo, župani Destrnika, Majšperka in Dornave ga podpirajo načelno. Župan Svetega Tomaža je dejal, da predšolska vzgoja in domovi upokojencev niso bili nikoli brezplačni, župana Slovenske Bistrice skrbi vprašanje krčenja avtonomije lokalnih skupnosti.
Dejstvo je, da se Slovenija srečuje z resnim padanjem rodnosti, v 30 letih se je ta prepolovila. Po drugi strani so vedno višji stroški predšolske vzgoje, zato so v nekaterih občinah že konkretno v skrbeh, kakšna bo prihodnost vrtcev. Če ne bo otrok in če bodo cene za starše nedostopno visoke, bodo igralnice v vrtcih samevale. To je vprašanje, ki ga je slišati na sejah občinskih svetov.
Financiranje vrtcev je vključeno v povprečnino – denar, ki ga od države prejmejo občine. Če bi država v vrtcih prevzela stroške plač, bi se zelo verjetno prihodki občin znižali. »Tudi na to smo pripravljeni pristati,« pravijo nekateri župani. »Takšen način financiranja vrtcev bi bil dobra in pravična rešitev. Podpiramo idejo, da bi država prevzela stroške dela, starši bi krili le stroške prehrane. To bi zagotovilo enake pogoje za vse družine po celotni Sloveniji. Verjamemo, da bi ukrep pozitivno vplival tudi na vprašanje natalitete,« je poudaril župan občine Kidričevo Anton Leskovar. »Zavedamo se, da bi to pomenilo določene finančne prilagoditve. Vendar ocenjujemo, da bi bile koristi za družbo kot celoto večje. Pripravljeni smo podpreti takšno rešitev, četudi bi to pomenilo odstop dela dohodnine,« je dodal Leskovar.
Večja pravičnost, preglednost in stabilnost sistema
Rešitev tako imenovanih brezplačnih vrtcev podpirajo tudi v Juršincih. »Sistem bi bil enotnejši, preglednejši in manj obremenjujoč za občinske proračune. Sedanji sistem v praksi ustvarja neenako obravnavo družin ter ustvarja velike finančne pritiske na starše. Če država v celoti financira osnovnošolsko izobraževanje, ni razloga, da ne bi bila tudi predšolska vzgoja podobno obravnavana. Enoten model bi prispeval k večji pravičnosti, preglednosti in stabilnosti sistema. Res je, da bi občine prejele manj sredstev iz naslova dohodnine, vendar bi se hkrati razbremenile pomembnega dela odhodkov, saj ne bi več financirale stroškov vrtcev, zlasti stroškov dela. Gre torej za prerazporeditev finančnega bremena z lokalne na državno raven, ki bi lahko prispevala k bolj preglednemu in uravnoteženemu sistemu financiranja,« je pojasnil župan Robert Horvat.
»Sistem, ko država postavlja normative in kriterije, sredstva pa mora zagotavljati lokalna skupnost, je nesprejemljiv. Najlažje je zviševati kriterije, ki so jih dolžni zagotavljati in izvajati drugi. S tem se zmanjšujeta investicijska sposobnost občin in zagotavljanje potrebnih lastnih sredstev pri projektih,« je poudaril župan Hajdine Stanislav Glažar. Z jasnim »da« so se glede tako imenovanih brezplačnih vrtcev – da bi država krila stroške dela zaposlenih – opredelili tudi markovski župan Milan Gabrovec ter županji Ptuja in Cirkulan, Nuška Gajšek in Antonija Žumbar.
Ivan Žagar: Da to ne bi vodilo v ukinjanje občin
Več v 14. številki Štajerskega tednika
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.