V koledarskem letu 2023 je pred nami zgolj še zadnji mesec in najverjetneje je že marsikdo poškilil v leto 2024 in pobrskal po razporeditvi praznikov med letom. In pogled na koledar 2024, ki bo kaj kmalu zamenjal obstoječega, razkrije, da bomo prihodnje leto kar 12 praznikov obeležili med tednom, le eden, to je dan boja proti okupatorju, ki bi bil sicer dela prost dan, pade na soboto.

Pokrajinska zveza društev upokojencev Spodnje Podravje je tudi letos povabila na rokodelsko razstavo v Zlati kotiček v Supermestu na Ptuju. Pokazala je, da se v društvih upokojencev goji velika ljubezen do ročnih del, njihovo veliko ustvarjalnost, ki ima velik kulturni pomen in je del bogate ljudske dediščine.

Teden splošnih knjižnic je letos potekal pod naslovom Knjižnica, ključ do širokih obzorij. V tem tednu knjižničarji že po tradiciji z različnimi aktivnostmi poskušajo opozoriti na svoje poslanstvo in povabiti čimveč ljudi k rednemu članstvu. Ob tej priložnosti je bila gostja ena izmed izjemnih ustvarjalk z našega območja, ki jo predstavljajo tudi v leksikonu Obrazi slovenskih pokrajin, pesnica, pisateljica in publicistka Sonja Votolen, ob izdaji njene najnovejše knjige, slikanice Paradajz.

Božične pesmi, rdeče-zeleni škrateljci pomagalčki, slastni piškoti in čaj, pa veliko papirja in barvic na delavnici pisem za Božičkov nabiralnik. Otroci iz Majšperka so decembrske želje pridno zapisovali in risali na papir, ga skrbno zložili in odnesli v velik rdeč nabiralnik, prepričani, da jim bo decembrski mož izpolnil vsaj katero izmed želja.

Kmetje si lahko za zdaj oddahnejo, evropski poslanci so zavrnili predlog evropske komisije po drastičnem zmanjšanju dovoljene rabe fitofarmacevtskih sredstev. Pesticidna uredba je predvidevala prepolovitev rabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS) do leta 20230 oz. popolno prepoved rabe FFS na občutljivih območjih, kar bi za slovenske kmete pomenilo začetek konca. »Zavrnitev ni zatišje pred viharjem, temveč je posledica nepremišljenih in prestrogo zamišljenih ukrepov,« meni Janko Petrovič, predsednik Mlekarske zadruge Ptuj.

Osmošolci in devetošolci imajo večinoma pouk slovenščine, matematike in tujega jezika celo šolsko leto v manjših učnih skupinah. Šola razporeditev naredi v skladu s svojo strokovno avtonomijo. Večina šolnikov tovrstno možnost zagovarja z argumentom, da je pouk v manjših oddelkih bolj kakovosten. Po drugi strani pa to za šole pomeni nekoliko večje stroške zaradi dodatnih ur, na razpolago morajo imeti tudi dovolj učilnic. Nekateri starši poročajo, da njihovi otroci niso vedno najbolj zadovoljni s prerazporeditvijo, saj bi si želeli biti skupaj z vsemi drugimi sošolci.

V začetku letošnjega leta je vlada službe za digitalizacijo prerasla v Ministrstvo za digitalno preobrazbo, vodenje je prevzela Emilija Duh Stojanova. Marsikdo je mnenja, da samostojnega ministrstva za to področje ne potrebujemo in da je samo nepotreben strošek. Dejstvo je, da omenjeno ministrstvo samo za plače porabi dober milijon evrov mesečno, za ostale stroške pa še polnih 100.000 evrov. Skupaj nas torej stane letno preko 13 milijonov evrov.

V drugem branju najpomembnejšega dokumenta za delovanje občine – proračuna – ni bilo slišati veliko novega, saj opozicija še vedno ni zadovoljna zaradi napovedanega najema kredita v višini 212.500 evrov.

Občina Juršinci je z državnega proračuna za sanacijo posledic letošnjih neurij prejela slabega pol milijona evrov. Denar bodo namenili za sanacijo dveh plazov in odvodnjavanje. Za dela, ki jih bodo izvedli, država zahteva projektno dokumentacijo.

Po letošnjih katastrofalnih poplavah, dejansko najhujših v sodobni zgodovini države, so se politika, stroka in javnost vsaj mesec ali dva intenzivno ukvarjale z vprašanji vodotokov in poplavne varnosti. Vsi po vrsti ugotavljajo, da so vodotoki zanemarjeni, slabo vzdrževani in ob nepredvidenih vremenskih razmerah, teh pa je zadnja leta vedno več, tudi zelo nevarni.

Bele zime iz proračunov haloških občin odnesejo precejšnja sredstva. Velike količine snega namreč pomenijo višje stroške zimske službe. Občine skrbijo za vzdrževanje lokalnih cest in javnih poti, z izbranimi izvajalci pa imajo sklenjene koncesijske pogodbe. Ob tem so hribovske občine v primerjavi z drugimi v neenakopravnem položaju, saj jim država posredno za čiščenje cest nameni enako vsoto denarja kot tistim, kjer snega v vsem letu sploh nimajo. Za vse občine v Sloveniji namreč velja enak sistem financiranja.

Vodenje evidenc delovnega časa, ki je v veljavo stopilo v drugi polovici novembra, je med delodajalci povzročilo precej nejevolje. Razloga: dodatno administrativno delo z evidencami in vprašanje organizacije dela. Danes, ko v gradbenih in storitvenih dejavnostih na trgu kronično primanjkuje delovne sile, si resni in odgovorni delodajalci izkoriščanja delavcev tako ali tako ne morejo privoščiti. Bistveno je zaupanje, ne pa evidence, ki jih je treba voditi, da se zadosti zakonu, so prepričani mnogi delodajalci in njihovi zaposleni.

Na Ormoškem so največ ukrajinskih otrok, ki so ob začetku vojne z Rusijo s starši, običajno le z materami, pribežali v Slovenijo, sprejeli v Osnovni šoli Ormož.  

S simboličnim odprtjem zgrajenega podvoza in celovito prenovo železniške postaje Pragersko, ki je pomembno križišče železniških poti, je bila pozabljena 15-letna agonija pridobivanja dokumentacije za izgradnjo in posodobitev železniške postaje s cestnim podvozom na tem odseku. Konec je čakanja pred zaprtimi zapornicami, kraja Pragersko in Gaj pa sta po 177 letih ponovno združena. »Gre za zgodovinski trenutek,« je dejal predsednik krajevne skupnosti Rudi Kruh.

Država je letos do decembra za avtobusne prevoze tujcev, ki jih zalotijo pri ilegalnem prečkanju meje in izrazijo namero za mednarodno zaščito, do azilnega doma oziroma njegove izpostave porabila 662.624 evrov.

Vrsto let so kmetje, ki kmetujejo ob reki Dravinji, opozarjali na zaraščenost struge, podrta drevesa, ki jih sami ne smejo odstraniti, saj Dravinja sodi pod vodotok prvega reda, za katerega je odgovorna država oz. ga vzdržuje koncesionar VGP Drava. Po letošnjih avgustovskih poplavah pa je bilo ob Dravinji na začudenje mnogih mogoče opaziti delovne stroje ter pogled na razredčeno zarast ob vodotoku. »Gre za izredne ukrepe po poplavah v avgustu 2023,« so pojasnili na direkciji za vode.

V času, ko so materialne stvari pogosto močno precenjene, je pomoč sočloveku toliko bolj pomembna in potrebna vrednota. Prostovoljci so nepogrešljiv segment družbe na različnih področjih. Na ptujski občini so za najzaslužnejše tudi to leto pripravili sprejem in šesterici podelili priznanja. Nekateri med njimi so prostovoljci že 20 let ali več in temu letno posvetijo velik del svojega prostega časa. S tem pa napolnijo dušo sebi in tistim, ki jim pomagajo.

Moški vokal, še posebej v vokalni skupini ali zboru, vedno prevzame. Tako je bilo tudi na nedavnem koncertu v kidričevski dvorani Pan, kjer so nastopili pevci moškega pevskega zbora (MoPZ) Talum Kidričevo.

Študentje imajo danes veliko možnosti, da pridobijo tako študentske kot delovne izkušnje kje v tujini. Večina jih na izmenjave odpotuje v države Evropske unije, nekateri pa se odpravijo tudi kam dlje. Med njimi sta tudi Ptujčanki Eva Petrovič in Zala Vogrinec, ki sta se kot prostovoljki odpravili v Gambijo, eno najrevnejših afriških držav. Tam sta tri tedne pomagali v lokalni mali šoli.

V Cirkulanah že vrsto let obeležujejo god Sv. Barbare (4. december), ki je farna zavetnica tamkajšnje župnijske cerkve in župnije. Minulo nedeljo so tako ponovno organizirali tradicionalno prireditev Barbarno, ki je v center kraja privabila veliko obiskovalcev. Iz gradu Borl sta se s kočijo pripeljala tudi grof in grofica Sauer.