Slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju in 1. maju je bila 27. aprila v Sončnem parku. Udeležili so se je člani domoljubnih in veteranskih organizacij, Ptujčani in nekateri drugi. Slavnostni govornik je bil direktor PMPO Aleksander Lorenčič.
Center Svetega Tomaža je bogatejši za dve novi pridobitvi – lepo urejeno počitniško hišo z občutkom domačnosti in butično trgovinico z lokalno ponudbo pod skupnim imenom Pri stari mami, ki ju je s spoštovanjem do preteklosti in lokalnih ponudnikov uredila lastnica Andreja Fridman Vidovič.
Na OŠ Hajdina dajejo velik poudarek digitalnemu opismenjevanju učencev. V letošnjem šolskem letu jih namreč več kot 90 odstotkov obiskuje dejavnost Digitalne veščine v okviru razširjenega programa. Učne vsebine, ki se smiselno nadgrajujejo od prvega do devetega razreda, so pripravili učitelji. Pri tem so izhajali predvsem iz tega, katera digitalna znanja bi učencem olajšala delo pri posameznih predmetih, kot so matematika, slovenščina, tuji jezik … Ta primer dobre prakse so nedavno predstavili širši javnosti.
Pet razredov, povezanih v tri oddelke, 36 učencev, pet učiteljic, kuharica in čistilka. Podatki, ki pa o šolskem utripu v Podružnični šoli Sela ne povedo nič. Mnogo bolj zgovoren je obraz vodje podružnične šole Claudie Beguš Mihelič, ki o šoli in učencih ves čas govori z nasmehom na ustih, neko iskro v očeh in ponosom. »Če smem reči nekaj neknjižnega – Sele so zakon!« je prepričana dolgoletna učiteljica.
Rojstni dan, rojstvo otroka in okrogle obletnice so zlasti na podeželju razlog za javno slavje v obliki postavljanja tabel, dekoracij, prometnih znakov in lutk ob cestah in krožiščih.
Mladi se vse manj odločajo za triletne izobraževalne programe, med katerimi je tudi trgovec. Po besedah Darje Harb, ravnateljice ŠETK, je eden izmed razlogov najverjetneje ta, da se devetošolci raje odločajo za smeri, kjer imajo večje možnosti za nadaljnje izobraževanje. Veliko jih namreč pri svojih 15 letih še ne ve, kaj bi v življenju sploh radi počeli.
Zadnje v javnosti predstavljene informacije o bodoči ptujski obvoznici kažejo na to, da se aktivnosti na projektu premikajo. Medtem ko bo novo (hitro) cesto Ptuj–Ormož gradil DARS, namerava državna Direkcija za infrastrukturo (DRSI) poskrbeti za cestno povezavo med Forminom in Zavrčem. Tako bi promet, ki v Slovenijo vstopa v Zavrču čez novi most in viadukt na stari strugi Drave usmerili proti Forminu. Tam je v bližini elektrarne predvideno krožišče, kjer bi se na hitro cesto Ptuj–Ormož priključila lokalni promet in nova povezava z Zavrčem.
Obnovo regionalne ceste skozi Sv. Tomaž so spremljali tudi zapleti s pridobivanjem zemljišč. V dveh primerih je občina z direkcijo za odkup potrebnih zemljišč pristala na dodatna dela oz. zahteve lastnikov.
V aprilu so na območju Dobrine in Žetal nepridipravi tri gospodinjstva oz. tri družine oropali občutka varnosti v lastnem domu. Policisti so namreč zabeležili tri vlome na območju te haloške občine, storilci pa so s sabo odnesli denar oz. zlatnino. Možje (in žene) v modrem naj bi bili storilcem že na sledi.
Zelo nazorno, s konkretnimi številkami, je ptujska županja Nuška Gajšek predstavila, kaj s stroškovnega vidika pomeni izvajanje naložb v mestu, kot je Ptuj. Dragocena arheološka dediščina vpliva na cene zelo „dragoceno“. Zgolj za arheološke raziskave za načrtovano urejanje dveh kilometrov na Mariborski cesti bi po trenutnih cenah odšteli 3,7 milijona evrov.
Na Ptuju so že leta 1976 vzpostavili prilagojeni program za predšolske otroke s posebnimi potrebami. Vsa ta leta je deloval v okviru Vrtca Ptuj, z letošnjim šolskim letom pa je prešel pod okrilje OŠ dr. Ljudevita Pivka. Razvojni oddelek, ki sicer ostaja v enoti Marjetica, so poimenovali Pivkolin. Med na novo uvedenimi novostmi so stalna specialna pedagoška podpora, redna logopedska obravnava in terapevtska telovadba.
V začetku leta so na sedaj že ormoškem mejnem prehodu z vstopom Hrvaške v schengensko območje dvignili zapornice, mejni policisti pa so bili iz kabin preseljeni v notranjost, s čimer so omogočili popolnoma prost prehod, brez osebne kontrole. Toda čezenj lahko zapeljejo le tovorna vozila, ki ne presegajo največje dovoljene skupne mase 3,5 tone.
Vodne izgube predstavljajo velik in nepotreben strošek v distribuciji vode, saj se poleg stroškov načrpane vode povečujejo tudi stroški električne energije. Vse to seveda plačamo uporabniki. Na omrežju komunalnega podjetja Ptuj se je lani izgubilo 23,5 % načrpane vode, kar je 0,5 % več kot leto prej, na Bistriškem so izgube malenkost manjše, še vedno pa se po ceveh izgubi petina vode.
Po tem, ko je Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) pridobila uporabno dovoljenje za del novozgrajene obvoznice, so včeraj prvi tovornjaki zapeljali skozi nov Talumov vhod, ki je neposredno ob obvoznici.
Javne lekarne so prav gotovo ene najbolj dobičkonosnih občinskih podjetij. Ormoška lekarna je lani pridelala 193.000 evrov čistega dobička, ptujska slabih 467.000 evrov, mariborska pa je v primerjavi z letom poprej ustvarila dobrega pol milijona evrov manj dobička, okoli 1,5 milijona evrov, a še vedno precej več kot v predkovidnem letu 2019.
Tudi najmanjše deževje, kaj šele obsežnejše padavine, popolnoma onemogočijo prevoznost povezovalne ceste med Puhovo ulico in Rogozniško cesto. Zato je ta del ceste v času deževja pogosto za promet zaprt, kar naj bi letos vendarle uredili.
Člani ptujskega društva generala Maistra so se letos zbrali že na svoji 12. skupščini. Društvo je bilo ustanovljeno o leta 2008 in letos praznuje 15-letnico svojega delovanja. V tem času je postavilo več obeležij, s katerimi ohranja spomin na generala Maistra in njegove vrednote.
V preteklem letu je Območno združenje VVS Ptuj izvedlo 270 različnih aktivnosti. Podrobno so delovanje v tem obdobju pregledali na zboru članov konec marca, ko so se za dobro delo zahvalili dosedanjemu vodstvu in mu zaupali še en mandat.
Strokovnjaki za varnost v cestnem prometu na ravni Evropske unije se intenzivno ukvarjajo z iskanjem rešitev, kako voznikom e-skirojev zagotoviti večjo stopnjo varnosti v cestnem prometu. Podatki o nesrečah za nekaj let zapored kažejo na to, da e-skiroji ne veljajo za najbolj varna prevozna sredstva.
V Staršah imajo še naprej težave zaradi občanov, ki v kanalizacijsko omrežje odlagajo marsikaj, kar vanjo ne sodi. Številni pozivi tako občine kot podjetja Gradnje Starše niso obrodili sadov.
