V Talumu so potrdili, da konec meseca dokončno ugašajo elektrolizne peči za proizvodnjo aluminija.

Stiske ljudi se tudi v občini Markovci povečujejo. Tako opažajo humanitarke Občinske organizacije Rdečega križa (RK) in župnijske Karitas. Ob pripovedovanju njihovih zgodb se marsikomu orosi oko. Skoraj neverjetno se zdi, da v tako lepo urejenih vaseh živijo tudi ljudje, ki nimajo niti za kruh. Take družine in posamezniki skušajo svoje težave čim bolj zakriti, držijo pa se bolj zase

Občina Ormož je že lani obljubljala začetek obnove in dogradnjo dotrajanega vrtca v Miklavžu pri Ormožu, pri čemer so računali na precejšnje državno sofinanciranje. Obnove se bodo, kot kaže, le lotili letos, gradnja pa se bo zavlekla v prihodnje leto, saj bodo vrtec gradili izključno z občinskim denarjem.

Dejstvo je, da se je v preteklosti več kot polovica mladih za prevzem kmetij odločila zaradi finančnih spodbud in da so slednje edini učinkoviti ukrep za znižanje starosti gospodarjev na slovenskih kmetijah. Na ministrstvu torej vedo, kaj potrebuje slovensko kmetijstvo, a nekateri kmetje menijo, da so zdaj naredili korak v drugo smer.

Verjetno je večina nehala šteti, kolikokrat je prejšnji občinski svet zdaj že bivšemu županu zavrnil predlagani odkup Petrolove koncesije zaradi tehnično pomanjkljive energetske sanacije treh občinskih objektov: osnovne šole, zdravstvenega in gasilskega doma ter Volkmerjevega doma kulture.

Neverjetno. Zdi se, da je človek videl oz. doživel že vse, kar se videti ali doživeti pravzaprav da. Pa vendar nas vsakokratni oblastniki še vedno znajo presenetiti. Presenetiti je izjemno mila beseda, ko zgodba nanese na zloglasno ograjo ob državni meji s Hrvaško – pa pustimo ob strani, kako smiselna oz. učinkovita je ta ... To bi lahko bila le še ena, za odtenek malce manj tragikomična zgodba.

Gasilci so z nedavnim protestom v središču Ljubljane ostro nastopili proti vladi. Namen shoda, ki je sicer postregel z nekaj grobimi besedami, je bil opozoriti na nizke plače. Razpon bruto plač gasilcev, skupaj z dodatki, se večinoma giba med 1.700 in 2.500 evri bruto, kar je neto od 1.200 do 1.600 evrov. K temu znesku se prištejejo še stroški povračila za malico in prevoz na delo.

Maturantski ples je za večino staršev ogromen finančni zalogaj. Že samo strošek vstopnic za štiričlansko družino je (danes) okoli 200 evrov. K temu je treba prišteti še plesne vaje, nakup oblek, čevljev, frizuro, morebitno ličenje … Otroci premožnejših staršev si lahko vse to brez težav privoščijo. Vsem tem standardom, ki jih določajo bogati, pa težko sledijo vsi drugi. Nekateri se zaradi revščine maturantskemu plesu raje odpovejo. Udeležba na dogodku namreč ni obvezna, si pa verjetno vsak želi, da bi lahko šel.

Trinajstega februarja je bila v Mestnem gledališču (MG) Ptuj premiera mladinske predstave Gorjanci. „Na ptujskem odru j smo lahko videli prvo verzijo te predstave. Njena posebnost je v tem, da nastaja v dveh vsebinskih oblikah. Prva je namenjena mladim od 10. leta naprej, premiera pa je bila na Ptuju. Zatem pa se seli v Trst, kjer bo nastala kot predstava za odrasle z bolj temačnimi in globokimi zgodbami. Ta predstava bo na Ptuj postavljeni jeseni v sklopu abonmaja za odrasle," je izpostavil direktor Peter Srpčić.

Medtem ko je pogodba za selitev lenarške pošte v nove prostore podpisana, pa z gradnjo nove poštne poslovalnice v Trnovski vasi, ki bi se prav tako morala začeti in končati letos, ne kaže tako dobro.

Val podražitev je dosegel tudi Podlehnik. Na zadnji seji so imeli svetniki na mizi dolg seznam predlogov povišanja cen. Strošek za vodo bo za gospodinjstvo, ki porabi 10 m3 vode, višji za štiri evre, smeti za nekaj manj kot tri evre, pomoči na domu za dva evra. Višje cene vrtca, kanalizacije in čiščenja grezničnih gošč pa bodo svetniki obravnavali na prihodnji seji, saj želi občinski svet z županom Sebastianom Toplakom na čelu dodatne izračune in pojasnila.

Občina Markovci je na pomoč priskočila Neži Kristovič iz Markovcev, ki živi v zelo slabih bivanjskih razmerah. Hiša ob kanalu je na pol podrtija, v notranjosti pa so razmere še bolj alarmantne. Tekoče vode sploh ni, ena izmed vrat pa vodijo v skedenj, kjer je na sredini straniščna školjka. Streha verjetno ne bo več dolgo zdržala, vsa okna so polomljena.

Ta naša dobra stara mati Evropa, zemljica presežkov: tako napredna, humana, okoljevarstvena … Pohvalno, zmeraj prva, za zgled drugim. A pogosto v tej vnemi pretirava, prehiteva samo sebe, ne premisli in dovolj pretehta argumentov za in proti ter si s tem žaga vejo, na kateri sedi. Ostali svet pa profitira in se smeji.

Evropa se je, kot kaže, odločila: od leta 2035 dalje bo prodaja novih vozil z motorji z notranjim zgorevanjem prepovedana. Električni avtomobili  so pregrešno dragi, številke se zlahka vrtijo od 40.000 evrov navzgor, primerljiv bencinski avtomobil pa je lahko tudi pol cenejši. Baterije in surovine za njeno izdelavo so vse prej kot poceni, zapovedan preklop na baterijo pa lahko prinese veliko več težav.

Čeprav si je v Sloveniji z relativno šibkim elektro-distribucijskim omrežjem in nezadostnimi proizvodnimi viri električne energije težko predstavljati e-mobilnost kot edini način prometa v prihodnje, to ostaja trden načrt slovenske vlade in celotne Evropske unije.

Mlada Majšperčanka Maša Majcen je prejemnica Škerjančeve nagrade za najboljše dijake in študente v letu 2022, ki jo podeljuje Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana.

Krava slovenskega kmeta v povprečju letno odda okrog 7.000 kg mleka, to je več kot 23 kg na dan (upoštevano 305 dni). Na Kitajskem so znanstveniki uspešno klonirali tri t. i. super krave, ki so letno sposobne proizvesti 18.000 kg mleka. Njihov cilj je s super kravami zmanjšati odvisnost uvoženega mleka.

Tretje leto zapored bodo občani Ptuja lahko po svoje razporedili del proračunskih sredstev. V okviru participativnega proračuna bodo odločali o tem, za katere investicije želijo nameniti 175.000 evrov.

Prvi koraki h gradnji novega naselja z 19 hišami v Žabji vasi so stekli pred skoraj dvema letoma. V tem delu mesta se je veliko gradilo, kar pomeni tudi bistveno več prometa.

V razstavišču PSC Hajdina likovna dela razstavljata profesorici likovne umetnosti Romana Kiseljak in Tina Gregorec. Kiseljakova je nekdanja, Gregorečeva pa sedanja učiteljica likovnega pouka na OŠ Hajdina. Enako kot na delovnem mestu sta si štafetno palico predali pri mentorstvu članom Likovno-fotografske sekcije, ki deluje v okviru Kulturno-prosvetnega društva Staneta Petroviča Hajdina.