Krompir je živilo, brez katerega si ne znamo predstavljati jedilnega lista. V Sloveniji uspeva na okrog 3.000 hektarjih, kar je skoraj desetkrat manjša površina kot pred 40 leti, tako je samooskrba s krompirjem s preko 120 % kljub višjim pridelkom padla na slabo polovico. Po lanski suši, ki je zdesetkala pridelek, pa tudi letos ni pričakovati rekordnih donosov.

Občina Žetale bo 24. občinski praznik obeležila 14. oktobra. Projektov, ki bi jim prerezali otvoritvene trakove, je letos malo. Dokončan bo plaz Šardinje, dela na cesti Prekože–Veliki Vrh, pa zamujajo, ker ima izbrani izvajalec težave s kadri. Svetniki so na zadnji seji sicer potrdili pripravo projektov za izgradnjo medgeneracijskega centra ter ureditev pokopališča. Ideja je, vendar še v tem trenutku ni znano, kje, kdaj in ali sploh bo občina denar za projekta prejela. »Očitno tudi po smrti ni enakosti za vse državljane,« je že pred časom razpisne pogoje komentiral župan Anton Butolen.

Podlehniški vrtec sodi med dražje v Spodnjem Podravju, ceno pa umetno znižuje občina z izdatnim sofinanciranjem. Svetniki so imeli tik pred začetkom novega vrtčevskega leta na mizi predlog po novi podražitvi, ki bi se na položnicah večine staršev odrazila v vsaj dodatnih štirih evrih, občinski svetniki so podražitev zavrnili.

Še pred nekaj leti je na Ptuju obratovalo kar nekaj diskotek, v katerih se je mladina zadrževala do zgodnjih jutranjih ur. Način življenja je popolnoma spremenil tudi nočno dogajanje. Med vikendi mladi praktično nimajo velike izbire, saj je lokalov, ki v petek in soboto delujejo po 22. uri, zelo malo. Zraven gostincev, ki se trudijo mesto ohranjati živo tudi na ta način, za pestrost glasbnega dogajanja in druženja v nočnih urah skrbijo predvsem organizatorji raznih dogodkov, festivalov in koncertov.

Agencija RS za okolje (ARSO) je pred dnevi razgrnila rezultate analiz poplavljenih območij. Pričakovano sta največ strupov – težkih kovin – raznosili Meža in Drava. Vrednosti cinka so ponekod v sedimentih, torej tistem, kar sta reki odlagali, to pa je predvsem mulj, tudi do štirikrat višje od meje, določene za kritične vrednosti. Kritično onesnažena s težkimi kovinami je Mežiška dolina, a tudi tla in sedimenti ob zgornji in spodnji Dravi so polni težkih kovin.

V četrtek je kot strela z jasnega udarila novica, da iz parlamentarnega „ringa“ odhaja ptujski poslanec Dejan Zavec. Marsikoga je Zavčev odhod v politiko pred letom in pol zelo presenetil in nemalo ljudi je bilo mnenja, da ga je za politiko, ki ima sloves najstarejše obrti, enostavno škoda.

Konec avgusta je tudi na ptujskih srednjih šolah potekal jesenski rok mature. K pisanju je pristopila peščica dijakov, ki niso bili uspešni na spomladanskem roku. Zanje je čakanje na rezultate še toliko bolj stresno, saj se jim v primeru neuspeha za nekaj časa zaprejo možnosti za nadaljnje izobraževanje.

Izgradnja modularnega vrtca je vendarle doživela svoj začetek. Najprej je na vrsti priprava terena, nato gradnja, ki naj bi bila končana do sredine decembra. Izbrani izvajalec, ptujski podjetnik Drago Zorec, zapletov med gradnjo in postavitvijo ne pričakuje. »Imamo veliko izkušenj na področju gradenj, ob tem pa je naš partner zanesljivo podjetje Trimo, ki dobavlja montažne objekte,« je dejal Zorec.

Po 50 letih zakona sta si zlati da pred matičarjem in pričami zaobljubila zakonca Marija in Milan Belšak iz Mezgovcev. Svečani dogodek zlate poroke sta proslavila s svojimi najbližjimi. Dan je bil lep in čustven, poln obujanja spominov in radostnih trenutkov.

Občine Dravskega polja so pred štirimi leti oblikovale destinacijo Ravno polje. Ponudniki, vključeni v destinacijo, ob letošnjem svetovnem dnevu turizma ponovno vabijo, da jih obiščete.

Na Športnem stadionu Cirkulane je minuli konec tedna dišalo po mesnih specialitetah. Tamkajšnje Športno društvo je namreč organiziralo Pečenkijado. Z dogodkom, ki so ga prvič izvedli pred tremi leti, so obeležili 30-letnico društva, hkrati pa so ga posvetili letos preminulemu članu Borisu Emeršiču. Sodelovalo je 16 ekip, ki so skupno pripravile okoli 500 okusnih pečenk.

Zunanji termalni park Term Ptuj so 3. septembra zaprli. Slabo vreme je nekoliko vplivalo na slabši obisk junija in julija, so pa izjemno zadovoljni z avgustovsko statistiko, ki je veliko boljša kot lanskoletna.

V času, ko je globalna politika odkrito priznala podnebni zlom in bi moralo biti sveto varovanje vsega, kar je še zelenega in živega na Zemlji, ima župan občine Hoče–Slivnica Marko Soršak namen posekati najdaljši lipov drevored v državi. Urejali bi novo tematsko in pohodno pot, davek projekta je posek celega drevoreda. Čeprav v projektu niti ne omenjajo celovitega poseka starih dreves, temveč ves čas omenjajo obnovo drevoreda. In ne le to, v projektni dokumentaciji je celo jasno zapisano, da je pri drevesih, ki se bodo ohranjala ali sadila na novo, treba prilagoditi izvajanje gradbenih del in tudi sama saditvena dela.

Pred dvema letoma se je v Stopercah rodila ideja o povezavi pridnih rok mladincev in mladenk iz Majšperka pod okriljem Haloške delovne brigade. Ideja je padla na plodna tla in letos so se brigadirke in brigadirji povezali že v tretji prostovoljni akciji pomoči okolju, društvom, posameznikom.

Devetega septembra je ptujska galerija Luna praznovala drugi rojstni dan. Ob tej priložnosti so odprli razstavo mednarodno uveljavljenega slikarja Gregorja Pratnekerja, ki živi in ustvarja v Mariboru. To je njegova tretja razstava na Ptuju, na kateri lahko občudujemo slikarjev utrip narave. Motive za svoja dela črpa iz narave.

Občina Ormož je objavila razpis za podelitev štipendij in drugih študijskih pomoči za letošnje šolsko oziroma študijsko leto.

Propadi slovenskih industrijskih gigantov v času po osamosvojitvi Slovenije, kot so Tam, Litostroj, Mura, so leta polnili medijski prostor, a še zdaleč niso bili edini, ki so povzročili velike socialne stiske.

Na novem kolesarskem mostu čez Pesnico, ki teče zraven tistega za motorni promet, je potekala slovesnost ob odprtju kolesarske povezave Trnovska vas–Drbetinci.

V Miheličevi galeriji so odprli gostujočo razstavo Mestne galerije Nova Gorica z naslovom Pošasti so ljudje. Gre za skupinsko razstavo sodobne slovenske umetnosti, na kateri razstavljajo Mirsad Begić, Goran Bertok, Saša Bezjak, Andrej Brumen Čop, Tina Dobrajc, Mito Gegič, Milan Golob, Natalija Šeruga Golob, Zdenko Huzjan, Marko Jakše, Janez Kardelj, Mateja Kavčič, Betina Habjanič in Karin Vrbek, slovenski umetniki različnih generacij in umetniških stilov.