Milan Galun je ljudski pevec, ki živi za svoj kraj
"Cvetka, Sodček ...," je odmevalo okrog hleva Milana Galuna. "Niso še na paši, a jih spustim ven, da se razhodijo," je povedal Stoperčan s kmetije Pistače.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Povedal je še nebroj drugih informacij. Milan je namreč govorec, rad je v družbi in zato brž povabi v jedilnico za veliko leseno mizo, kjer ponudi čemaževo juho, potico in še kaj.
V dnevnem prostoru ima osrednje mesto velika slika Zadnja večerja, pa tudi sicer so stene polne fotografij: od porok do utrinkov s praznovanj številčne družine Galun. Milan je peti zapovrstjo, sam pa ima z ženo Darjo tri otroke. S ponosom našteva, katere srednje šole in študijske smeri so izbrali otroci Maja, Lucija in najmlajši Gašper. Kdo izmed njih bo nadaljeval prihodnost kmetije, ki je označena tudi na zemljevidu, ne ve.
"Ne moreš siliti, lahko sugeriraš, več od tega pa ne," je povedal Milan, ki govori kot navit, enako oče Alojz, ki se je usedel na čelo mize ter v roke vzel dnevno časopisje, ter mama Jerica, ki je dopolnila tu in tam kakšen podatek, sedeč na sosednji klopi.
"Rad pogliham stvari"
Kdor je kdaj govoril z Milanom, ve, da je spreten z besedami, rad se pošali, nasmeji – širi dobro voljo: "Nisem za razprtije, rad pogliham stvari." Ob tem pa je rad v družbi. Milan Galun je član skorajda vseh stoperških društev, razen lovcev, čeprav jih občuduje, brž doda med naštevanjem.
Je predsednik Združenja rejcev plemenskih telic Stoperce, predvsem pa ljubiteljski kulturnik – član več skupin ljudskih pevcev, tudi skupine pevcev iz Rač. Poznajo ga številni in tudi on iz rokava stresa imena in poznanstva. Čeprav se zdi, da je več na nastopih in dogodkih kot na domači kmetiji, ga društveno delo ne utruja, je priložnost, da pozabi na vsakodnevne življenjske izzive, delo pa ga tako počaka, dodaja smeje.
V Stopercah vse manj krav molznic
Pred 20 leti je prevzel domačo kmetijo, pred tem je Milan, ki je v Mariboru končal strojno šolo, delal v več podjetjih, tudi v Nemčiji, nazadnje še v Impolu. V dveh desetletjih staleža živali ni povečal, saj je hlev, zgrajen v 80. letih, primeren za rejo okrog 13 krav molznic in še skoraj toliko mlade živine.
"Pred 20 leti, ko sem prevzel kmetijo, sem najprej nabavil stroje, saj brez njih ne moreš delati, nato pa je ostalo premalo, da bi investiral še v hlev. Sedaj pa tako imam zgolj še nekaj let do upokojitve. Skušamo na mali količini ustvariti čim več."
Več izveste v 14. številki Štajerskega tednika
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
