Teden slovenske drame, že 54. po vrsti, se bo letos začel na svetovni dan gledališča, 27. marca, v Prešernovem gledališču v Kranju. Repertoarno je bogatejši od prejšnjih, do 9. ali 10. aprila pa si bo mogoče ogledati kar 16 presežnih predstav, ki jih je med 66 premiernimi uprizoritvami v preteklem letu izbrala selektorica Alja Predan. Slovesno pa ga bodo odprli z novo premiero Mestnega gledališča Ptuj, s predstavo Boj na požiralniku, ki jo pripravljajo v koprodukciji s Prešernovim gledališčem Kranj.
Vedno več delodajalcev kadrovski primanjkljaj krpa z zaposlovanjem upokojencev. Kot pravijo, se nanje lahko zanesejo, da bodo delo opravili dobro in vestno. Po drugi strani je sicer slišati kritike, da mladim jemljejo delo, a izkušnje delodajalcev govorijo tudi o tem, da mladi za vsako delo ne želijo prijeti. Nekateri so pri pogojih dela in plačilu zanj zelo izbirčni. Sicer pa so upokojenci redno zaposlenim bolj kot ne pomoč pri delu, pri delovnih urah in dohodku pa tudi omejeni.
Vodja regijske izpostave Agencije za varnost prometa (AVP) Janez Meznarič je na seji ptujskega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) predstavil statistične podatke o lanskih opravljenih vozniških izpitih. Na ravni Slovenije so vozniki uspešno opravili nekaj čez 53.000 vozniških izpitov.
Ureditev skate parka v Ljudskem vrtu je bila predlagana v sklopu projektov participativnega proračuna, kar pomeni, da so si zanjo prizadevali občani. Občina se je odločila projekt nadgraditi, za kar so s pomočjo državnih sredstev zagotovili skoraj 120 tisočakov.
Občina Cirkulane si pospešeno prizadeva sanirati številne plazove po lanskem silovitem neurju. Letos imajo na voljo še okoli 2,7 milijona evrov intervencijskih sredstev, ki jih morajo porabiti do konca leta. V začetku tedna sta občina Cirkulane in Komunalno podjetje (KP) Ormož podpisala dve pogodbi za sanaciji plazov v Brezovcu in Gradiščah.
Na Prešernov dan so člani Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj položili venec pri spomeniku talcem ob obzidju Parka spominov Ptuj, ki so jih nacisti ustrelili 8. februarja leta 1945, na dan, ko je na osvobojenem ozemlju Slovenski narodno-osvobodilni svet razglasil Prešernov dan za kulturni praznik. Ob spominski plošči v avli Mestnega gledališča Ptuj pa so se s kratkim kulturnim programom poklonili vsem padlim kulturnikom.
Trgovci si lahko po letu dni neusmiljenega boja v bitki za najcenejšo košarico živil vendarle oddahnejo. Kmetijsko ministrstvo je zamrznilo spremljanje cen pri trgovcih, ki so v želji po zmagi iskali najcenejše izdelke, večino iz uvoza, z negativnimi maržami pa še dodatno (kratkoročno in v omejenih količinah) nižali cene izdelkov. In kakšen je izplen četrt milijona evrov vrednega projekta? Povprečno so se cene hrane in pijače zvišale za 4,6 %, cena je zmagala nad poreklom, potrošniki pa se (razen redkih srečnežev) piščančjega mesa za vsega en evro niso najedli.
Čeprav je država sprva ptujski območni službi Zavoda za zaposlovanje letos namenila bistveno manj sredstev kot mnogim drugim, so kvoto nekoliko povišali. Glede na prvotno dodeljen znesek bi namreč lahko financirali le tretjino vseh prejetih ponudb, dve tretjini zavodov pa bi ostalo brez javnih delavcev.
Približno 60.000 evrov je doslej stala selitev eksponatov iz ptujske Žitnice v prostore podjetja Talum in dvorca Štatenberg. Skupni strošek bo predvidoma narasel še za okrog deset tisočakov. Gre za zahteven projekt, ki so ga morali izvesti, saj je treba objekt izprazniti, da lahko nadaljujejo aktivnosti, povezane z urejanjem arheološkega depoja na grajskem kompleksu.
Družini Milošič iz Malega Okiča je lansko neurje nagnalo strah v kosti. Le nekaj metrov od stanovanjske hiše se je namreč utrgal plaz in s seboj odnesel tudi del dovozne ceste. Skoraj več kot pol leta niso mogli z avtomobilom do svojega doma. V deževnih dneh, ko je bilo vse razmočeno, pa so s strahom hodili peš po majhnem robu ceste, ki je še ostal. Danes je situacija precej drugačna, saj je občina plaz uspešno sanirala.
V Galeriji Magistrat in Mali galeriji mesta Ptuj so 10. februarja ob razglasitvi letošnjih nagrajencev mednarodne likovne nagrade ex-tempore Ptuj Karneval 2024 odprli razstavi letošnjih finalistov. Udeleženci so ustvarjali na temo pustnega dogajanja in v prosti temi.
Letošnja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku na Ptuju je bila vse prej kot svečan in vesel in dogodek. Lokacija Dominikanskega samostana (romanska cerkvena ladja) deluje s svojo črno prenovo prej kot kak mavzolej za pokojne kot pa slavnostna dvorana za kulturne prireditve.
Povorko v Majšperku je zaznamovala spremenjena in močno skrajšana trasa, ki je maškare vodila le okoli šole. Bolj in manj zadovoljni, sicer manj številčni obiskovalci v primerjavi s prejšnjimi leti, pa so imeli kaj videti.
Fašenk v Cirkulanah je prav nekaj posebnega, že zato, ker med obiskovalci in nastopajočimi ni nobenih ograj, svoj čar pa ima tudi pristno haloško okolje. Trasa je kratka, le nekaj sto metrov, vesele maškare se namreč sprehodijo samo skozi center kraja.
Umetnost preživetja na ulicah je pozimi odvisna od iznajdljivosti brezdomcev, možnosti, ki jih v posameznem mestu imajo, pa tudi njihovega dojemanja sveta. V zavetišču Kamra ugotavljajo, da so nekateri tako navajeni živeti na ulicah, da jih težko prepričajo, da vsaj začasno sprejmejo pomoč in se nastanijo v začasnem toplem in varnem domu. Dva brezdomca na Ptuju sta sprejela to obliko pomoči in sta začasno v Kamri. Skupaj je tam trenutno šest stanovalcev.
Spodbujanje znanja in pripravljanje na uspeh in inovativnost v prihodnosti – ŠETKamo lajfu naproti!
Na Šoli za ekonomijo, turizem in kmetijstvo dijaki znanja ne le pridobivajo, temveč ga tudi razvijajo. Na šoli spodbujajo rast in napredek znanja, svojo vlogo vidijo v usmerjanju dijakov kot ustvarjalnih posameznikov, ki so pripravljeni oblikovati prihodnost s svojimi idejami, znanjem in spretnostmi. Ponujajo raznolike izobraževalne programe, ki trajajo štiri, tri in dve leti ter zajemajo širok spekter področij.
Konec lanskega leta je odjeknila novica, da ima graški proizvajalec avtomobilov Magna Steyr poslovne težave. Da so vse prej kot nedolžne, je bilo jasno, ko so namesto napovedanega povečanja proizvodnje in prehoda z dvoizmenskega na triizmensko delo, vpeljali le enoizmensko proizvodnjo.
Srce markovskega Fašenka ostaja v Zabovcih. Tako so minulo soboto odločile številne maškare, ki niso upoštevale županove spremembe smeri povorke. V ljudeh je tako močno zakoreninjena 30-letna tradicija Fašenka, da je zanje sprejemljiv začetek povorke izključno v Zabovcih. Tam so letos začele svoj obhod skoraj vse etnografske skupine, tudi od drugod.