V Cirkulanah se bo v naslednjih tednih začela ureditev cestnega odseka od Medribnika do Cirkulan. Gre za cesto, ki pelje mimo Parka etnografske dediščine. Investicijo so nameravali začeti že lani, vendar niso imeli srečne roke pri izbiri izvajalca. Zaradi izjemno visokih cen gradbenih del so razpis letos ponovili. Tokrat so bili uspešni, saj so pridobili za 120.000 evrov cenejšo ponudbo.

Petrol ima v Sloveniji 318 bencinskih servisov, od tega 38 ob avtocestah, kar predstavlja slabih 14 odstotkov vseh prodajnih mest.

»Bilo je kot na sodni dan, lilo je kot iz škafa, videl nisem ničesar,« je nevihtne minute povzel Stoperčan Jože Plavčak. V manj kot pol ure je dež s sodro namočil haloške strmine, ki so na marsikaterem mestu zdrsnile. »Včeraj nismo mogli od hiše, nihče ni mogel k nam, sedaj se delavci trudijo, da odstranijo zemljino in vzpostavijo prevoznost,« je dan po neurju dejal Jože. In medtem ko jim je v Majšperku v 24 urah uspelo očistiti vse ceste, so se v Podlehniku z naravo borili še v torek.

Več kot 190.000 slovenskih gasilcev in gasilk je v začetku maja praznovalo mednarodni dan gasilcev, številni pa so se zbrali še na florjanovo nedeljo, zavetnika gasilcev in priprošnjika proti požarom in povodnji. Čeprav je torej po podatkih Gasilske zveze Slovenije skoraj vsak 11. državljan član prostovoljnega gasilskega društva, pa mnogi gasilci ocenjujejo, da je prostovoljno gasilstvo pred temeljnim izzivom, to je izziv obstoja.

»Leto 2021 je bilo slabo, najslabše v moji 22-letni karieri, a kaže, da bo leto 2023 še slabše,« je dejal eden največjih čebelarjev v Sloveniji in največji vzrejevalec matic Peter Kolar iz Majšperka. Zgodnja pozeba in deževje je čebele oropalo hrane, čebelarjev pridelka. »Čebelarji trenutno čebele prehranjujemo, da jih ohranjamo pri življenju.«

Predvsem kmetje in kmetijska podjetja ta čas iščejo sezonske delavce. A za to delo je med domačini le malo zanimanja. Če je Slovenija zanimiva za sezonske delavce iz tujine, predvsem iz držav bivše Jugoslavije, pa se na drugi strani Slovenci raje odpravijo v Avstrijo - zaradi boljših zaslužkov.

Perutnina Ptuj, največje živilsko podjetje v regiji, ki je pred petimi leti postalo del poslovnega imperija Ukrajinca Jurija Kosiuka, je lani po prvih javno znanih podatkih poslovalo odlično. Prihodki so na ravni skupine zrasli za 29 odstotkov, dosgeli so namreč kar 441 milijonov evrov. Kakšen bo dobiček, poslovodstvo še ne razkriva, saj da je poslovno poročilu v revidiranju.

Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor obravnavajo kaznivo dejanje napada na uradno osebo.

Učitelj na ptujski OŠ Ljudski vrt in mentor prometnega krožka Luka Žižek je pritrdil informaciji, da zna vedno manj otrok voziti kolo. Nekateri so vožnje kolesa nevešči še v petem razredu, ko jih čaka preizkušnja kolesarskega izpita.

V teh dneh tudi slovenski prostor pretresa novica o krutem dejanju v Beogradu, ko je učenec sedmega razreda med strelskim pokolom v osnovni šoli ubil osem učencev in varnostnika ter ranil sedem oseb. Ta dogodek sproža številna vprašanja o tem, zakaj se je to zgodilo in kdo v sistemu je morebiti zatajil. Dejstvo je, da se od pandemije naprej kaže porast nasilja med mladimi. Temu pritrjuje tudi Tatjana Vaupotič Zemljič, dolgoletna ravnateljica največje ptujske Osnovne šole Ljudski vrt. Po njenih besedah se je stanje duha v družbi v zadnjih nekaj letih zelo spremenilo.

Želja po obogatitvi turistične ponudbe z električnimi kolesi, ki so namenjena turistom in domačinom za nekoliko drugačno spoznavanje Haloz, je pred dvema letoma povezala občine Majšperk, Zavrč in Podlehnik. Občine so kupile kolesa, postavile kolesarnice, na katerih pa se – glede na statistiko izposoj – čez leto nabere precej prahu.

Kljub poskusu upraviteljev gostinskih lokalov tako v Ljudskem vrtu kot na ptujskem gradu, da v čim krajšem času najdejo najemnike, jim to tudi tokrat ni uspelo. Oba do nadaljnjega ostajata zaprta.

Delež vetrne energije v Sloveniji bi lahko zaokrožili na 0,0 odstotka. Glede na nacionalni energetski načrt bi se ta številka lahko kaj kmalu spremenila. Država predvideva, da bo delež energije, ki ga bodo proizvedli vetrni agregati, do leta 2040 znašal že štiri odstotke. Bodo k temu cilju prispevale tudi vetrne elektrarne na območju Maclja (Žetale–Rogatec), Pohorja (Slovenska Bistrica) ter Plešivca (Makole–Rogaška Slatina)?

Sredin strelski napad na beograjski osnovni šoli, v katerem je življenje izgubilo osem otrok in šolski varnostnik, nato pa še četrtkov morilski pohod 21-letnika, ki je ubil osem in ranil 14 ljudi, je v Srbiji in drugod odprl tudi vprašanje odgovornosti. Po oceni številnih je verjetnost za takšne tragične dogodke večja v državah, kjer je lažje priti do orožja. Tega je v Srbiji zelo veliko, pa tudi v Sloveniji ga je vse več.

Kot je razvidno iz kadrovskega načrta, bo v Skupni občinski upravi občin (SOU)Spodnjega Podravja v tem letu lahko zaposlenih kar 18 novih sodelavcev. Skupaj jih bo že 64. Nekateri ptujski mestni svetniki imajo ob tem pomisleke, županja Nuška Gajšek pa je prepričana, da je to prava poteza, saj je obseg nalog vedno večji, država pa jim omogoča zajeten delež sofinanciranja teh delovnih mest.

Gimnazije so tudi letos med bolj obleganimi srednjimi šolami. Glede na letošnje podatke se je na večino njihovih programov prijavilo več kandidatov, kot je na voljo prostih mest. Prav zato bodo morali marsikje vpis omejiti. Prednost bodo imeli tisti devetošolci, ki imajo v zadnji triadi boljše ocene pri obveznih predmetih. Če sta morebiti dva kandidata v točkah izenačena, se upošteva uspeh na nacionalnem preverjanju znanja.

Lepo vreme je na letošnji prvomajski pohod v Zavrh pognalo nepregledno množico pohodnikov in kolesarjev. Veliko se jih je že zjutraj zbralo na lenarškem osrednjem trgu, od koder so nato skupaj krenili proti Zavrhu, kjer so jih poleg sonca pričakale domače dobrote in žlahtna kapljica, za še boljše razpoloženje pa je poskrbela tudi živa glasba.

Gregor Kolar je predstavnik mlajše generacije kmetovalcev, ki je za razliko od večine aktiven tudi na področju kmetijske politike. Ne boji se izpostaviti in povedati svojega mnenja. »Zakaj bi se bal? Res pa je, da mnogi zaradi strahu pred morebitnimi povračilnimi sankcijami, torej raznimi kontrolami, raje molčijo. Ampak če bomo vsi tiho, kaj bo potem s kmetijstvom, z nami, kmeti?«

Glede na napovedi in stanje v občinski blagajni kakšnih velikih novih investicij letos na Ptuju ni pričakovati. Občina sicer zagotavlja precej denarja, a le za pripravo dokumentacije za izvedbo nekaterih projektov. Samo ta prva, zagonska faza, torej, da bodo sploh lahko začeli graditi, jih bo za šest projektov stala okrog 400.000 evrov. Sama izvedba in časovnica (večine) pa je odvisna predvsem od radodarnosti države in Evrope

Lanski proračun v Podlehniku s petimi milijoni evrov je izstopal, letošnji je skromnejši, a še vedno načrtovan pri 3,5 milijona evrov. Osrednja investicija bo ureditev razvojne cone Podlehnik v vrednosti okrog 560.000 evrov. Na račun te investicije ter podražitve drugih izdatkov pa se predvidoma ponovno zamika izgradnja postajališč za avtodome pri ribniku Dežno in tudi v Zgornji Pristavi.