V Halozah velja dan sv. Vincencija za sredino zime in ta dan vinogradniki začnejo rez v vinogradu. Tudi člani Turističnega društva Podlehnik so se držali te tradicije in v vinogradu družine Pajnkiher opravili 7. Vincekovo rez.
V obokani dvorani Stare steklarske so odprli razstavo Gregorja Samasturja z naslovom Here and There (Tukaj in Tam). Gre za 22 novih likovnih del, nastalih v zadnjem umetnikovem ustvarjalnem obdobju, ki jih na tej razstavi tudi prvič predstavlja.
Ignac Habjanič, 74-letni upokojeni strojni delovodja, že od leta 2011 na širšem območju Ptuja in celotnega spodnjega Podravja zbira plastične zamaške za humanitarne namene in potrebe, predvsem za otroke s posebnimi potrebami. S somišljeniki je do sedaj zbral in odposlal v predelavo – reciklažo 77.776 kg zamaškov in ves izkupiček se je namenil kot donacija tem otrokom (nekaj več kot 25.000 evrov).
Na 154. občnem zboru PGD Ptuj, največjega ptujskega gasilskega društva s 150-letno tradicijo, so izvolili novo vodstvo. Društvo bo v novem mandatu vodil Miha Fekonja, poveljnik pa je postal Marjan Satler, ki je tudi predstavil plan dela in nabave za leto 2024. Izzivi, ki ju skupaj s člani čakajo, niso majhni.
Ustvarjalci projekta Petava in iPtuj, digitalnega in tudi terenskega prikazovanja Ptuja, se iz leta v leto bolj poglobljeno spoznavajo z zakladi, ki jih ima Ptuj. V pustnih dneh so v hotelu Mitra predvajali razširjeno verzijo dokumentarnega filma Kurent Mihaela Toša, v katerem etnolog dr. Janez Bogataj predstavlja poglobljeno analizo naše pustne tradicije.
Na osrednji proslavi ob kulturnem prazniku v MO Ptuj so podelili tudi priznanja Zveze kulturnih društev Ptuj za leto 2023. Izjemne ustvarjalne dosežke v ljubiteljski kulturi so nagradili s štirimi priznanji in eno plaketo.
Program baleta na Glasbeni in baletni šoli Karola Pahorja Ptuj obiskuje okoli 100 otrok, starih od 6 do 15 let. Najboljše mlade plesalke se udeležujejo tudi raznih baletnih tekmovanj. Letošnje šolsko leto je glede na dosedanje uvrstitve izjemno.
Mestna občina Ptuj je v zadnjih šestih letih pobrala za 5,3 milijona evrov iz naslova komunalnega prispevka. Cifra je sicer velika, toda ob dejstvu, da občina v sedmih mesecih porabi toliko zgolj za plače javnih uslužbencev, njena »velikost« hitro zbledi.
Že kar nekaj let se po Ptuju in Podravju potika mladenič, ki, milo rečeno, izvaja razna čudna dejanja. Nekaj časa je okrog hodil s smučarsko čelado, v rokah pa nosil bejzbolski kij. Najpogosteje je na kolesu. Obtoževali so ga tudi kraje mačk, lani je v kidričevski gramoznici nadlegoval deklice, zaradi česar je posredovala policija, pred kratkim pa je zvonil po hišah in z nogavico na glavi ter (bojda plastičnim) nožem prosil za denar. Mnogi se sprašujejo, kaj še mora storiti, da bodo pristojni ukrepali.
Trenutno sta na Ptuju v teku dva razpisa za direktorski mesti javnih zavodov, in sicer za agencijo LEA in Mestno gledališče Ptuj. V obeh primerih je prijavljenih precej kandidatov. Kakšnih velikih presenečenj očitno ne bo.
Obisk Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož je bil v lanskem letu celo boljši kot v predkoronskem času. Porast je najbolj opazen na račun večjega števila tujih skupin, pa tudi šolarjev. Prednjačijo ogledi zbirk na gradu, zabeležili so obiskovalce iz kar 90 držav sveta. A kljub spodbudnim statističnim podatkom, ki bi morali biti gonilo razvoja, imajo v muzeju z vzdrževanjem grajskega kompleksa in celo zagotavljanjem varnosti dostopa do gradu velike težave.
Tradicionalna povorka je na osrednje ormoške ulice privabila množice gledalcev, k dobremu vzdušju pa je poleg nastopajočih skupin v kostumih nedvomno pripomoglo tudi toplo in sončno vreme.
Tudi Dornavčani živijo za fašenk. Njihov prepoznavni lik cigana je star več kot 60 let. Prvič so se cigani z dvema vozovoma in konjsko vprego predstavili na ptujskem Kurentovanju leta 1961. Od takrat do danes se med cigani pišejo številne nepozabne zgodbe in doživetja.
Na pustni ponedeljek je tradicionalno norčavo in veselo v Vidmu, kjer Koranti Lancova vas organizirajo fašenk. Letošnje povorke se je udeležilo kar 35 skupin, od tega 19 etnografskih. Vse sodelujoče skupine v karnevalskem delu so bile nagrajene. 1.500 evrov za prvo, 1.200 evrov za drugo ter 1.000 evrov za tretje mesto, k temu pa še praktične nagrade, pa so prejeli Polinezijci s Tiki bogovi (Mala vas, Markovci), Stari Egipt (Prepolje) ter mesto Agrabah (Bukovci-Vopošnica).
Kar se je šušljalo na Ptuju, se uresničuje. Pred dnevi naj bi bila ustanovljena Kmečka iniciativa, nova organizacija, ki naj bi zastopala zahteve kmetov in našla pot do sogovornikov v vladi, na kmetijskem ministrstvu, tudi z ustanovitvijo novega kmečkega sindikata. A kot opozarja predsednik kmetijske zbornice Roman Žveglič: »Če kmetje ne bomo ostali enotni, bo najbolj profitirala vlada.«
Kot kaže, gre projekt nove glavne ceste med Ormožem in Markovci naprej. DARS, ki bo investitor gradnje, ima odprt razpis za izbiro ponudnika strokovnih in inženirskih storitev, po domače – nadzornika. Gradbenim podjetjem, ki so v prvi fazi razpisa prestala test z referencami, pa bodo te dni poslali poziv za oddajo finančnih ponudb. „Predvidoma do konca tega tedna,“ so v sredo za Štajerski tednik povedali na DARSu.
Evropo (in zadnje dneve tudi vzhodno Slovenijo) pretresajo protesti kmetov. Kmetijsko dejavnost je nedvomno treba osvetliti z več vidikov, sploh pa se mogoče premalo oziramo proti novodobni konkurenci, ki jo bodo kmalu občutili pridelovalci hrane. Umetna inteligenca nam namreč že ustvarja laboratorijsko pridelano meso.
Ko je že kazalo, da se bo po skoraj treh letih priprav in zbiranja potrebnih soglasij gradnja novega trojiškega vrtca vendarle začela, se je zataknilo pri zadnjem od potrebnih dokumentov – gradbenem dovoljenju.
Po lanski najobsežnejši naravni nesreči – poplavah v začetku avgusta – je vlada pripravila načrt sanacije. V njem žal ni najti spodnjepodravskega območja, kjer je poplavljanje Drave v okolju v zadnjem desetletju pustilo globoke brazgotine.
Občina Hajdina je novelirala pravilnik, ki je pravna podlaga za izplačilo nagrad uspešnim maturantom ter študentom ob zaključku 2. in 3. bolonjske stopnje.
