Če v iskalnik ključnih besed v državni proračun vpišemo imena spodnjepodravskih občin, na primer Ptuj, Ormož, Kidričevo, Gorišnica, Videm …, smo nad rezultati iskanja lahko zelo razočarani. Zakaj? Ker iskalnik najde le nekaj zadetkov ali pa še to ne, kar pomeni, da v proračunu omembe vrednih državnih investicij za ta del Slovenije ne bo.

V kletnih prostorih novega urgentnega centra na Ptuju je pred nekaj dnevi prišlo do poplave. Sistem centralnega ogrevanja je bil očitno narejen pomanjkljivo, kar je povzročilo izliv vode, zaradi česar je nastala škoda, ki jo že odpravljajo.

Številni mestni svetniki z županjo Nuško Gajšek vred so zaskrbljeni nad finančno sliko občinskega proračuna. Ob trenutni situaciji, previsoki tekoči porabi in dejstvu, da je Ptuj s skoraj 20-milijonskim dolgom druga najbolj zadolžena občina v državi, si kakšnih spodbudnih napovedi ni možno obetati. Vsaj še dve leti večjih investicij ni na vidiku, ne iz občinskih ne državnih ali evropskih sredstev.

V večnamenski dvorani Campus Sava Ptuj je 25. oktobra potekala osrednja državna slovesnost ob dnevu suverenosti, 25. oktobru, ki ga praznujemo v spomin na odhod zadnjega vojaka JLA iz Slovenije pred 32 leti. Letos so jo z veliko častjo in ponosom gostili Ptujčani. Slovesnost sta pripravila Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza policijskih veteranskih društev Sever, ki sta bili tudi pobudnici tega praznika.

Klub ptujskih študentov ima novo vodstvo. Interese članov – trenutno je 450 študentov in 150 dijakov – bo v naslednjem študijskem letu predstavljala sveža ekipa na čelu s predsednico Manjo Hliš. Ena prioritetnih nalog bo povečanje članstva in prepoznavnosti (projektov) kluba.

Rdeče-belih opozorilnih trakov, ki so postavljeni od vhoda v stavbo Upravne enote Ptuj pa skorajda do prehoda za pešce, smo se domačini po tolikšnem času navadili do te mere, da jih niti ne zaznamo več. Vsekakor pa nas morajo opominjati, da stavba v Slomškovi še vedno nujno potrebuje sanacijo vsaj tega dela. Zagotovljene ni niti varne poti do prehoda za pešce.

V sklopu praznovanj ob 750. obletnice prve omembe mesta Ormož je pod okriljem domače Ljudske univerze (LU)potekala izobraževalna delavnica Kako izdelati rože iz krep papirja. Kot je bilo pričakovati, so se delavnice udeležile same ženske, kajti negovanje kulturne dediščine in tradicije je vedno nekako malo bolj v domeni žensk kakor moških.

Destinacija Jeruzalem Slovenija se je že drugo leto zapored uvrstila med sto najbolj trajnostnih in zelenih destinacij na svetu – TOP 100 stories 2023, priznanje pa sta v začetku oktobra v estonskem Talinu prevzela ormoški župan Danijel Vrbnjak in direktor zavoda za turizem Andrej Vršič.

Nekdanji župan občine Videm in predsednik PDG Tržec Franc Kirbiš st. je prejemnik priznanja Matevža Haceta. Gre za posebno in najvišje priznanje v gasilstvu za izjemne življenjske zasluge, pomembne za razvoj in napredek gasilske organizacije ter požarnega varstva.

Po vstopu Hrvaške v šengenski režim v začetku tega leta so poleg ograj marsikje na južni meji še ostale nadzorne kamere. V občini Cirkulane so predvsem na tistih območjih, kjer so policisti obravnavali največ nedovoljenih prehodov.

V lenarškem Centru Slovenskih goric je potekala zaključna slovesnost ob izgradnji kolesarskih povezav na območju desetih občin.

Za mostove na državnih cestah je odgovorna Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI), na avtocestah DARS in na občinskih cestah občine. Zelo natančne evidence o stanju mostov so na razpolago le za državne mostove. Veliko slabše stanje je v občinah, kjer večinoma, zlasti v manjših, nimajo niti podatkov o številu, kaj šele o stanju mostov.

Podjetje Recosi iz Slovenske Bistrice že pet let obnavlja rabljene računalnike in jih po nekajkrat nižji ceni zagotavlja kupcem. V štirih letih jim je z lastnim trudom uspelo podvojiti prihodke, a kot pravi direktorica Katja Zajko, bi lahko država storila več za promocijo obnovljene opreme in odprla vrata za nakup rabljene opreme tudi preko razpisov.

Po prvotnem planu je bilo odprtje nove enote Doma upokojencev Ptuj v Žabjaku predvideno ta mesec, a so ga nekoliko zamaknili. Nove stanovalce bodo začeli sprejemati v začetku decembra.

Milijon evrov je vrednost projekta, ki ga Ljudska univerza Ptuj izvaja s še štirimi partnerji iz Slovenije in Avstrije. Skupaj bodo skušali reševati izzive, povezane z deficitarnimi poklici. S pomočjo 3D-očal in virtualne resničnosti bodo skušali mlade in brezposelne prepričati, da se odločijo za poklice, ki primanjkujejo na trgu dela. Virtualno bodo polagali keramiko, delali kot oskrbovalci, stregli v lokalih ...

Gospodarstvo v Slovenski Bistrici je šolski primer, kaj za razvoj mesta pomeni avtocesta. Mimo Slovenske Bistrice je avtocesta stekla leta 1996. Ptuj se je avtocesti približal šele leta 2009, ko je DARS odprl prvi odsek podravske avtoceste med Slivnico in Draženci. Gradnjo drugega odseka so končali pred petimi leti (2018).

Štajerska gospodarska zbornica (ŠGZ) in Regionalna gospodarska zbornica Celje sta podelili prve štajerske gospodarske oskarje. Idejni oče te nagrade je nekdanji dolgoletni šef Perutnine Ptuj in predsednik ŠGZ, danes njen častni predsednik Roman Glaser.

Računsko sodišče je Občini Juršinci v pregledu njenega poslovanja za letu 2021, ko je občino še vodil župan Aloj Kaučič, izreklo mnenje s pridržkom. Nepravilnosti je med drugim ugotovilo pri pripravi in izvrševanju proračuna, prodajah in oddajah premoženja, javnih naročilih pri investicijskih odhodkih, tekočih transferih društvom in ustanovam ter zadolževanju.

Zadnja podražitev vrtca je bremenila Občino Starše, saj so občinski svetniki višjo ceno vrtca zavrnili. Predstavniki Osnovne šole Starše, pod okriljem katere delujeta enoti vrtca v Staršah in Marjeti na Dravskem polju, so nedavno pripravili novi izračun ekonomske cene, ki bo tokrat bremenil tudi starše. Občinski svet ga je soglasno potrdil, kar pomeni, da bodo zneski na položnicah za prvo starostno obdobje višji za okoli 15 %, za drugo pa zgolj za odstotek.

Najnovejši Eurostatovi podatki o številu smrti, ki so povezane z uživanjem alkohola, so za Slovenijo vse prej kot laskavi, saj naša država visoko in povsem brez konkurence zaseda prvo mesto. Na 100.000 prebivalcev namreč beležimo več kot 17 takih smrti. Z desetimi žrtvami nam daleč zadaj sledi Poljska. Še hujša je primerjava z evropskim povprečjem, ki znaša 3,6 smrti na 100.000 prebivalcev, kar pomeni skoraj petkrat manj kot v Sloveniji.